Po Križaničevih besedah morebiten dvig DDV ni več aktualen, načrtujejo pa modernizacijo prispevka za stavbno zemljišče, ki ga bo nadomestil davek na nepremičninsko premoženje. Najverjetneje pa se bodo povečale dajatve na CO2.
Državne naložbe in blagajna na prvem mestu
Kot pravi minister, sta trenutno njegovi glavni nalogi sprejetje zakonov o upravljanju kapitalskih naložb države in o preoblikovanju Kada in Soda ter končanje strategije razvoja iger na srečo.
"Strategija je napisana, zdaj je na mizi tretja verzija, jutri jo bo obravnaval širši strateški svet, nato bo dana v javno razpravo," je povedal Križanič.
Pojasnil je še, da odprta vprašanja ostajajo državna navzočnost v velikih družbah, spodbujanje grozdenja družb ali ne ter s kakšnimi spodbudami povezati igralnice in turistično dejavnost. Hkrati pa je napovedal še zelo boleče in odzivne ukrepe varčevanja, kar bodo bolj občutili v javni upravi. "Prek socialnega partnerstva se bodo morali sindikati in vlada odločiti, katere ukrepe bodo izbrali," je dejal.
Pokojnine in zdravstvo naslednja
Predsednik delavske zveze SD Miloš Pavlica je dodal, da je sestavni del načrtovanih strukturnih reform za letos tudi pokojninska reforma, zdravstvena reforma ter prenova delovnopravne zakonodaje in trga dela. Rešitve bodo po Pavličevih besedah stvar dialoga socialnih partnerjev, ki pa je trenutno na preizkušnji.
Sindikati za konkurenčnost, a ne na račun blaginje
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pa je danes ob napovedih ukrepov za izboljšanje konkurenčnosti poudarila, da ta ne sme iti na račun slabšega življenja ljudi. Poudarjajo, da so nekatere azijske države konkurenčne, a je položaj ljudi slab.
Kot glavni razlog slovenske nekonkurenčnosti vidijo neustrezno strukturo gospodarstva in nizek delež visokotehnološkega izvoza. Predlagajo spodbujanje vlaganj v raziskave in razvoj, med drugim z davčnimi olajšavami. Poleg tega bi bilo po njihovem mnenju treba ustvariti bolj privlačno okolje za tuje naložbe, domače investicije pa usmeriti v visoke tehnologije. Menijo, da je nujno tudi boljše sodelovanje med raziskovalnimi institucijami in podjetji.
Med drugim se zavzemajo tudi za izboljšan študij, vseživljenjsko učenje, racionalnejšo javno porabo, krajše plačilne roke države in daljše plačilne roke monopolnim državnim podjetjem. Predlagajo tudi odvzem državnih poroštev bankam, ki ne kreditirajo zasebnega sektorja.