Država je na današnji skupščini NLB namesto sklepa o 367 milijonov evrov visoki dokapitalizaciji sprejela sklep o polmilijardni. To je 248 evrov na prebivalca ali toliko, kot bosta v enem letu skupaj prinesla višji DDV in nepremičninski davek.

Predsednik uprave NLB Janko Medja zdaj pričakuje, da bo država ta znesek tudi vplačala, a ker gre za državno pomoč, bo treba počakati na odobritev iz Bruslja.

Vmesni račun: 1,5 milijarde

"Petsto milijonov evrov je v skladu s številkami iz nacionalnega reformnega programa, ki je predvideval 900 milijonov za dokapitalizacije. Upam, da bo dovolj," pravi finančni analitik Andraž Grahek. Spomnimo, 400 milijonov evrov je država v ponedeljek na skupščini obljubila že NKBM.

Od začetka leta 2011 je in bo država v NLB vložila milijardo in 63 milijonov evrov, v NKBM pa pol milijarde. Še pred stroški slabe banke je tako račun za dve državni banki 1,5 milijarde ali 758 evrov na prebivalca. Na drugi strani si je država iz NLB v 15 letih izplačala le 83 milijonov evrov dividend.

Ni volje za boljšo prakso

Država je včeraj na skupščino prišla z novim seznamom nadzornikov in iz njega pometala vse tujce. "Taka je bila volja lastnika," je razloge pojasnil Matej Runjak, član uprave Slovenske odškodninske družbe, ki je zastopala državo. Na vprašanje, ali so novi nadzorniki bolj kvalificirani kot prejšnji, pa je dejal, da ne bi dajal takih vrednostnih sodb.

"Proces izbire novih nadzornikov je bil popolnoma netransparenten. Zjutraj so mi povedali, da bodo imenovani drugi kandidati," je po seji povedala Marianne Økland, Presenečena je, da v nadzornem svetu ne želimo tujcev z izkušnjami. Sama je prestrukturirala banko na Islandiji, odslovljeni Stephan Wilcke pa je vodil angleško slabo banko. "Na žalost v Sloveniji očitno ne moreš biti neodvisen in ni volje za prelom s starimi praksami," je dejala Øklandova.

"Če se mednarodne strokovnjake s takimi izkušnjami in življenjepisi poskuša izločiti najprej z diskreditacijo v naročenih člankih, potem pa tako, kot se je zgodilo danes, mislim, da Slovenija ni na dobri poti," pa je dejal dozdajšnji predsednik nadzornega sveta Sašo Cunder.

"Ko se zamenja vlada, si izbere svojo ekipo. Način res ni bil najprimernejši, a težko bi rekel, da so kandidati nekompetentni. Najmanj dva delata v tujini, Arharju nihče ne more očitati pomanjkanja izkušenj, poleg tega na prvi pogled ni videti neposredne politične povezave," o menjavi nadzornikov meni Grahek.