Najemodajalec je v začetku leta bralcu sporočil, da mu bo najemnino za stanovanje zvišal za sto evrov, ker bo moral zaradi sprememb zakona o dohodnini plačati več davka. Do zdaj je imel bralec v pogodbi zapisano, da je mesečna najemnina 300 evrov, še dodatnih 200 evrov je plačeval na roke, z novim zvišanjem bi moral na mesec plačati 600 evrov.

V uredništvu smo izračunali, da najemodajalec višji davek uporablja le kot izgovor. Če bi bil davek pravi razlog za zvišanje najemnine in če je imel najemodajalec do zdaj tako nizko plačo, da je bil v najnižjem dohodninskem razredu, bi lahko najemnino zvišal za največ 40 evrov; če je bil v najvišjem dohodninskem razredu, pa bi jo moral po naših izračunih celo znižati za sedem evrov, saj bo po novem plačal manj davka.

Največ za 64 evrov

Tudi če bi lastnik omenjenega stanovanja plačeval davke od 500 evrov najemnine, kolikor je dejansko dobi, je ne bi smel podražiti za sto evrov. Po naših izračunih bi jo lahko za največ 64 evrov; če bi bil po dohodkih v najvišjem dohodninskem razredu, pa bi jo moral znižati za deset evrov.

Do zdaj so se sicer prihodki od najemnin prištevali k dohodnini in je bila obdavčitev odvisna od dohodninskega razreda, torej od višine drugih prihodkov, zdaj pa bo obdavčitev za vse enaka. Kdor je prijavil, da je dobil 300 evrov najemnine na mesec oziroma 3.600 evrov na leto, je plačal 345, 580 ali 885 evrov davka na leto; odvisno od tega, v katerem dohodninskem razredu je bil. Po novem bodo vsi plačali 810 evrov davka na leto, ne glede na to, kakšno plačo imajo in v katerem dohodninskem razredu so; podobno, kot že velja za obdavčitev obresti in dividend.

Te spremembe zakona ne spodbujajo k temu, da bi lastniki nepremičnine oddajali v najem, meni Ivo Lavrač z ljubljanske ekonomske fakultete (EF): "Tako le poskušajo dobiti malo več denarja za državo." To so priznali na ministrstvu za finance, kjer so izračunali, da se bodo s temi ukrepi prihodki države povečali za približno 11 milijonov evrov v letošnjem letu in za dva milijona v letu 2014.

Več neprimičnin v najem

Na ministrstvu pravijo, da je bil njihov cilj pri uvajanju enake obdavčitve za vse spodbuditi, da se prazne nepremičnine odda v najem in da bi davčni zavezanci sami prostovoljno napovedali dohodke, ki jih prejmejo od najemnin. Potem ko je davčna uprava leta 2010 začela izvajati poostren nadzor, je takih vse več. Lastnikov, ki so prijavili dohodke od najemnin, je bilo leta 2010 84.800, leta 2011 pa 95.850. Leta 2010 je država iz tega naslova dobila 28,4 milijona evrov, leta 2011 pa 30,5 milijona.

Sicer pa so globe, s katerimi kaznujejo najemodajalce, ki ne prijavijo prihodkov od najemnin, nizke. Od 200 do 400 evrov znaša kazen za posameznika, ki ne vloži davčne napovedi ali tega ne stori v roku, od 400 do 1.200 evrov pa za tistega, ki v njej navede neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke. Najemodajalci, ki jih ujamejo, da niso vložili davčne napovedi, morajo ob globi plačati še davek na prihodke od najemnin. "Običajno davčni organ izreka najnižjo predvideno globo, če gre za hujše ali ponavljajoče kršitve ali višje zneske, pa najvišjo," pojasnjujejo na davčni upravi.