Sodišče je Kordeža septembra lani spoznalo za krivega zlorabe položaja in ponareditve poslovnih listin ter mu prisodilo pet let zaporne kazni, prav tako mora plačati 39.504 evrov denarne kazni. Višje sodišče lahko sodbo prvostopenjskega sodišča potrdi, zavrne ali pa zadevo pošlje v ponovno obravnavo.

Za krive zlorabe položaja oz. pomoči pri teh kaznivih dejanjih so bili spoznani tudi nekdanji član Merkurjeve uprave Milan Jelovčan, nekdanja izvršna direktorica za finance Janja Krašovec ter nekdanji direktor družbe Kograd Igem Oto Brglez.

Jelovčanu so prisodili dve leti zaporne kazni in plačilo 19.943 evrov kazni, Krašovčevi in Brglezu pa vsakemu leto in pol zaporne kazni ter plačilo 16.460 evrov. Sodišče je za odgovorno oškodovanja Merkurja spoznalo tudi koroško gradbeno podjetje Kograd Igem, ki je sodelovalo v preprodaji trgovskega centra Primskovo. Podjetju je zato prisodilo kazen v višini 100.000 evrov.

Preprodajali so trgovski center

Četverica obsojenih je po mnenju senata ljubljanskega okrožnega sodišča s preprodajo trgovskega centra Primskovo Merkur oškodovala za nekaj več kot devet milijonov evrov.

Merkur se je namreč odpovedal predkupni pravici za omenjeni trgovski center Primskovo v korist Merfina, ki je s posojilom, ki ga je dobil od Merkurja, kupil trgovski center ter ga v roku nekaj dni prodal naprej koroškemu gradbenemu podjetju Kograd Igem.

Pol leta kasneje so nepremičnino prodali nazaj Merkurju, razlika v višini nekaj več kot devet milijonov evrov med prvo in zadnjo prodajno ceno pa je ostala Merfinu. Protipravno premoženjsko korist so obsojeni pridobili preko Merfina, ki so ga tudi lastniško obvladovali. Sodišče je obsojenim zato tudi naložilo, da morajo protipravno pridobljeno finančno korist vrniti Merkurju.

"Kordež je bil pobudnik in koordinator posla," je ob razglasitvi sodbe poudaril sodnik Srečko Škerbec. Po njegovih besedah sicer ni bila zanemarljiva tudi vloga preostalih obsojenih.

Okrožni državni tožilec Jože Kozina sicer po izreku sodbe ni bil zadovoljen, saj po njegovem mnenju z njo ni bila dosežena želena sporočilnost.

Ponovil je, da višine izrečenih kazni niso v "prvem planu tožilstva", saj je po njegovem mnenju pomembnejše doseči sodbo, s katero bodo kot kazniva dejanja opredeljena dejanja prelivanja premoženja iz ene družbe v drugo, storjena na škodo upnikov.