"To je anomalija, da je bilo nadomestilo za tiste, ki so delali, pa izgubili službo, nižje kot denarna socialna pomoč," je pojasnila ministrica za delo, družino in socialne zadeve Ksenija Klampfer.

Tako nizko nadomestilo, ki se ni spreminjalo od leta 2011, sicer prejema malo ljudi, le okrog tristo. Zaradi zvišanja bo treba zagotoviti dodatne tri milijone evrov.

Sprememba zaradi zlorab, ki so se dogajale v šolah

Bo pa težje pridobiti nadomestilo. Zdaj je bilo za pridobitev pravice do nadomestila dovolj devet mesecev dela, po novem pa bo zahtevanih 12 mesecev zavarovanja. Ministrica je pojasnila, da so se v praksi dogajale zlorabe predvsem v gradbeništvu in v izobraževanju, ko so delavca v zimski mrtvi sezoni odpustili in ga dali na zavod, na šolstvu pa so to naredili med poletnimi počitnicami.

Zaradi tega ukrepa je ocenjeni prihranek 11 milijonov evrov.

Pred upokojitvijo nič več za dve leti na zavod

Zmanjšuje se tudi možnost zlorabe, ko je šel delavec dve leti pred izpolnitvijo pogojev za upokojitev na zavod, na tako imenovano čakanje. Ukinja se namreč posebna pravica za starejše od 55 let, ki so lahko nadomestilo za primer brezposelnosti prejemali 25 mesecev, po novem bo najdaljša možna pravica do nadomestila le 19 mesecev.

O tem, kako priljubljeno je iti pred upokojitvijo za dve leti na zavod, smo pred časom že poročali.

Kdor se ne bo naučil slovensko, ga bodo črtali iz evidence

Na zavodu za zaposlovanje je po besedah ministrice 7600 ljudi, ki ne pozna osnov slovenščine. Pogoj za vpis v evidenco namreč ni državljanstvo, ampak stalno bivanje. Ti ljudje, ki so lahko tudi prejemniki denarne socialne pomoči, bodo imeli eno leto časa, da se naučijo slovensko, sicer jih bodo izbrisali iz evidence.

V primeru hujših kršitev, na primer zavrnitev vključitve v aktivno politiko zaposlovanja, ministrstvo za delo predlaga enostavnejši, takojšen izbris iz evidence, medtem ko se za blažje kršitve ohrani dvostopenjski postopek, najprej opozorilo, potem pa izbris.

Ukinja se dodatek za aktivnost, tako so ga zlorabljali

Prejemniki denarne socialne pomoči, ki so delovno aktivni in na mesec opravijo 128 ur, lahko dobijo dodatek za delovno aktivnost, ki znaša 230 evrov. Skupaj z denarno socialno pomočjo ki znaša 392 evrov, lahko brezposelni dobi 89 odstotkov minimalne plače.

Ta ukrep je bil sprejet v krizi leta 2012, je spomnila ministrica, ki ocenjuje, da ni več potreben. Da ni učinkovit kaže tudi dejstvo, da se število prejemnikov dodatka za delovno aktivnost povečuje, čeprav je ogromna potreba po delavcih. Zdaj dodatek prejema že skoraj 15 odstotkov vseh prejemnikov denarne pomoči.

Za delovno aktivnost šteje tudi prostovoljno delo in v praksi se je dogajalo, da so ustanovili društvo, ki je izdalo potrdilo o opravljenem prostovoljnem delu, ki pa se ni nikoli opravilo.

Predlogi so koalicijsko usklajeni, naslednji petek jih bo obravnaval ekonomsko-socialni svet, ministrica pa pričakuje, da bodo na vladi pred poletjem. 

janez.zalaznik@zurnal24.si