Čeprav je bila otvoritev ljubljanske opere sprva napovedana za oktober, se to zagotovo še ne bo zgodilo.
"Za 25. oktober je napovedan tehnični pregled, od katerega je odvisen urnik pridobitve uporabnega dovoljenja in vselitve v hišo," je za zurnal24.si dejal vodja službe za komuniciranje pri SNG Opera in balet Ljubljana Robert Celestina.
Dodal je še, da bo po tem datumu bolj jasno, kdaj se bo lahko v prenovljeni operi odvila prva predstava, "trenutno pa tudi mi čakamo". Po neuradnih podatkih naj bi bilo odprtje 10. decembra.
Vodstvu grozi razrešitev
Kot da čakanje na prenovljeno stavbo še ne bi bilo dovolj, pa vodstvu opere grozi razrešitev. Svet zavoda SNG Opera in balet Ljubljana s predsednikom Janezom Lotričem na čelu je z večino glasov sprejel sklep, da kulturnemu ministrstvu predlaga razrešitev ravnatelja Mitje Bervarja.
Razlog: odklonilno mnenje zunanje revizijske hiše o računovodskih izkazih zavoda. Kot piše v sklepu sveta zavoda, bi se morali poslovni odhodki v letu 2010 povečati za 675.060 evrov in bi zavod moral prikazati presežek odhodkov nad prihodki v znesku 673.110 evrov. Od kulturnega ministra je tako sedaj odvisno, ali bo Bervar še ostal na položaju.
V odzivu na revizijsko poročilo so v ljubljanski operi zapisali, da je za slabo finančno stanje opere kriva tudi večkratna preložitev njene selitve v matično hišo.
"SNG Opera in balet je začelo že šesto sezono brez svoje matične hiše, zaradi česar ima močno okrnjeno tudi finančno delovanje, saj je brez prihodkov, ki jih omogoča lastni oder, gostovanje na drugih odrih pa pomeni stroške najema dvoran tako za vaje kot predstave," so zapisali v sporočilu za javnost.
Prepričani so, da je mogoče zagotoviti vzdržno poslovanje v primeru, da končno pride do selitve v obnovljeno hišo.
"Zavod je samo od maja 2011 zmanjšal odprte obveznosti s približno 1.200.000 eur na 707.000 eur oziroma za 41 odstotkov.
V letu 2011 z rebalansom sprejetim v maju in ustreznimi ukrepi uspešno in načrtovano znižuje finančne obveznosti," so še zapisali.
Hrausky: Sodoben prizidek ustvarja kontrast
Že ves čas prenove stavbe pa se pojavljajo številne kritike glede same arhitekturne rešitve novega prizidka opere. Pesnica in pisateljica Svetlana Makarovič je tako menila, da gre za "kretensko skrpucalo, ki je za zmeraj popačilo nekoč prelepo ljubljansko opero", predsednik Cankarjevega doma Mitja Rotovnik pa je črn prizidek opisal, kot da bi belo ovčko od zadaj naskočil črn bik.
Drugačnega mnenja je predsednica Društva arhitektov Ljubljane (DAL) Maja Ivanič. Meni namreč, da prenova operne hiše v celoti ohranja njeno kulturno dediščino, medtem ko jo prenova Cankarjevega doma oziroma njegove druge in prve kleti ter Kosovelove dvorane in kluba CD ne, "saj stare stavbe ne spreminja: meja med originalno hišo in novim prizidkom, tudi stolpom, je jasno berljiva, tako v gabaritih, kot v barvah in materialih".
Član izvršnega odbora DAL Andrej Hrausky pa je za zurnal24.si dejal, da se odnos do arhitekturne dediščine spreminja. Še v 19. stoletju so tako stavbe obnavljali tako, kot so mislili, da so nekoč bile.
Stoletje kasneje in še danes pa je v umetnostni zgodovini prevladal poziv, da se originalni deli stavbe čim bolj ohranijo v prvotni obliki, vse kar je dodanega, pa naj bo v slogu dobe, v kateri so zgrajeni dodatki.
"Zato smo tudi pri operi dobili sodoben prizidek, ki ustvarja kontrast s starim delom stavbe, hkrati pa se zdi, da je dodan in bi ga bilo mogoče nekoč v prihodnosti (v spremenjenih razmerah) brez škode odstraniti. Na ta način je Jurij Kobe, soavtor opere z Marjanom Zupancem, v preteklosti uspešno preuredil Muzej novejše slovenske zgodovine in Ministrstvo za zunanje zadeve RS, ki sta bili s stališča umetnostnozgodovinske stroke ugodno sprejeti. Pri tem se je treba zavedati, da je višina odrskega stolpa ni kaprica arhitektov, ampak povsem tehnično vprašanje, ki je odvisno od velikosti odra," je povedal Hrausky.