Med predlogi za spremembo političnega sistema, ki ga je na dan predsedniških volitev napovedal predsednik vlade Janez Janša, je tudi možnost odpoklica neposredno voljenih funkcionarjev. V Državljanski listi so na današnji novinarski konferenci predstavili predlog zakona o lokalnih volitvah, po katerem bi lahko najmanj 15 odstotkov volilnih upravičencev v občini zahtevalo glasovanje o odpoklicu župana.

"Državljanska lista poskuša prisluhniti protestnikom, prav tako mora tem sporočilom prisluhniti vsa politika in sprejeti določene ukrepe," je na današnji novinarski konferenci po navedbah STA dejal predsednik DL Gregor Virant.

"Imamo že štiri kandidate"

Možnost odpoklica poslanca je glede na proporcionalni volilni sistem po Virantovih ocenah nekoliko bolj zapleteno vprašanje, vendar "vredno razmisleka". V tem sklicu DZ imajo, je spomnil, že "štiri kandidate" za odpoklic poslanca. Verjetno tudi zato odpirajo predlog za spremembo volilnega sistema.

Predsednik vlade je v zvezi s tem predlogom dejal: »Mislim, da bo veliko nasprotovanja stroke, da se to ne da in da ni v skladu z Ustavo RS. Je pač potrebno spremeniti Ustavo RS.«

Peticija Novomeškega čuvarja

Civilna iniviativa Novomeški čuvar je že pred tem začela zbirati podpise za vpeljavo instrumenta ljudske nezaupnice, po katerem bi lahko odpoklicali voljene funkcionarje. "Zahtevamo, da DZ z ustavno in/ali zakonsko spremembo prizna pravico volilk in volilcev, da sprožijo instrument ljudske nezaupnice, s katero bo omogočen odpoklic poslanca državnega zbora oziroma župana," so zapisali v peticiji.

Po njihovem predlogu bi se instrument sprožil na enak način kot referendum, se pravi z zbiranjem ustreznega podpisov volilk in volilcev, pri čemer poslanci državnega zbora, državni svetniki, občinski svetniki, župani ter drugi organi oblasti nimajo pravice predlagati tega instrumenta niti se ne smejo dejavno vključevati v kampanjo ljudske nezaupnice.

Sestanek predsednikov strank

Janša je sicer pred današnjim koalicijskim sestankom napovedal, da se bodo v naslednjih dneh sestali predsedniki strank in poslanskih skupin. "Veliko je pomembnih zadev, ki so na dnevnem redu bodisi vlade bodisi državnega zbora, vendar se dogaja tudi marsikaj, kar ni redno," je povedal pred sestankom. "Gre tudi za nekatere spremembe v družbi, za katere še pred nekaj tedni ni obstajalo niti približno dva odstotka možnosti, da bi lahko zanje dosegli soglasje."

Druga republika

V preteklosti so se med naborom sprememb že omenjale sprememba referendumske zakonodaje, sprememba volilnega sistema in pristojnosti mandatarja pri postopku oblikovanja vlade, spremembe v ureditvi trajnega sodniškega mandata ter ukinitev oziroma preoblikovanje državnega sveta. SDS je leta 2009 govorila o t. i. drugi republiki.