Kljub napovedim, da se bo notranji minister Gregor Virant že prihodnji teden začel usklajevati s sindikalisti javnega sektorja glede izplačila tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij za nazaj, se bodo za skupno mizo usedli predvidoma po 6. oktobru. Vladna stran namreč najprej želi pripraviti rešitve za to obveznost, je pojasnil Virant.

Sodba vrhovnega sodišča, da mora vlada državnim uradnikom izplačati tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij za obdobje od 1. oktobra 2010 do 31. maja 2012, je ta teden znova razdelila vlado in sindikate.

Virant je namreč napovedal, da bodo poračun izplačali vsem javnim uslužbencem in ne le članom sindikata državnih organov, ki so uspeli pravico dobiti po sodni poti. To bo državo stalo okrog 170 milijonov evrov oziroma nekoliko manj, saj so nekatere občine sledile že sodbi višjega sodišča in izplačale poračun. Sindikalno stran pa je razburila ministrova ocena, da bodo denar za to obveznost lahko dobili le z znižanjem plač javnih uslužbencev.

Vlado zafrknilo vrhovnega sodišča

Sestanek s sindikati je bilo sprva pričakovati v drugi polovici prihodnjega tedna, a ker želi vlada najprej pripraviti ustrezne rešitve, so usklajevanja nekoliko zamaknili. Virant si želi dogovor o odlogu izplačil, saj "če bi šli v takojšnje izplačilo, bi morali plače znižati za kašnih pet odstotkov, če to zamaknemo na nekaj let, pa bi morda lahko govorili o enoodstotnem znižanju plač v javnem sektorju", je pojasnil v petek.

Predlog sprememb proračuna za prihodnje leto, ki ga bo vlada sprejemala v ponedeljek, tega izplačila ne upošteva, saj so v vladi vseskozi računali na drugačno odločitev vrhovnega sodišča. Vladna stran, vključno s premierko Alenko Bratušek, upa, da se tudi sindikati zavedajo resnosti razmer. Država namreč ta trenutek tega denarja nima oziroma ne more priti do njega drugače kot z linearnim znižanjem plač, je še dejal minister.

Čeprav je vlada sindikalistom z maja sklenjenim dogovorom obljubila, da dodatnih posegov v plače javnih uslužbencev do konca prihodnjega leta ne bo, to dejstvo pa je še do petka dopoldne poudarjala tudi Bratuškova, so zdaj razmere očitno drugačne. Virant je že med takratnimi pogajanji in ob podpisu dogovora večkrat dejal, da v primeru "drastičnih sprememb okoliščin" zgolj ta dogovor verjetno ne bi vzdržal.

Že grozijo s tožbami

Kljub temu na sindikalni strani vztrajajo, da na dodatno znižanje plač javnih uslužbencev ne bodo pristali. Enostranski posegi bi bili po njihovi oceni kršitev dogovora, s čimer bodo imeli podlago za tožbe, opozarjajo.

Tako so Virantove "grožnje vnaprej" o znižanju plač za sindikat državnih organov licemerne in žalijo socialno partnerstvo. Morebitno možnost pogajanj o načinu izplačila pa pogojujejo s tem, "če, koliko in kaj" bo država naredila pri zajezitvi sive ekonomije in pri zajemanju denarja iz davčnih oaz, so v petek pojasnili predstavniki sindikata.

Medtem je predsednik sindikata Pergam Janez Posedi dejal, da se ne morejo več pogajati z vlado in da je zdaj vse v rokah posameznih javnih uslužbencev - vsak, ki bo vložil tožbo, pa jo bo tudi dobil. Vlado zato pozivajo, naj zadevo reši čim prej oziroma "v doglednem roku". Če si lahko privoščijo sodne postopke in še več obresti, so pa "pač nori", je bil še oster Posedi.