Iz urada informacijskega pooblaščenca so sporočili, da v inšpekcijskem nadzoru niso mogli ugotoviti niti vzroka za izginule podpise pod referendumsko pobudo o zakonu slabi banki niti tega, ali so podpisi izginili namenoma. Je pa pooblaščenec med drugim ugotovil, da tako v državnem zboru (DZ) kot tudi na notranjem ministrstvu ne ravnajo dovolj skrbno z dokumentacijo z osebnimi podatki zaupne narave.

Zato so v DZ to takoj ustrezno uredili na sistemski ravni, je zapisal predsednik DZ Gregor Virant. Po njegovi oceni je ključna sklepna ugotovitev, da je  doslej sodelovanje med obema organoma temeljilo na medsebojnem zaupanju, "ki pa se je tokrat, žal, izkazalo kot nezadostno oziroma pomanjkljivo z vidika zavarovanja osebnih podatkov".

"Dejstvo je, da škoda prav zaradi hitre reakcije DZ ni nastala," piše predsednik DZ. Opozarja pa, da je v praksi zelo težko zagotavljati popolno sledljivost pretoka osebnih podatkov.

Virant: Prijava prišla iz političnih krogov

Virant je sicer na današnji okrogli mizi Društva za ustavno pravo komentiral tudi preiksavo pristnosti podpisov poslancev Pozitivne Slovenije pod zahtevo za referendum o zakonu o državnem holdingu. Kot je povedal, nima nobenega dokaza, da je kdo pritiskal na policijo, a je kljub temu prepričan, da je prijava morala priti iz političnih krogov.

Policija izginule podpise še preučuje

Primera izginulih podpisov so se sicer poleg informacijskega pooblaščenca lotili tudi na policiji in v upravni inšpekciji, ki deluje pod okriljem ministrstva za pravosodje in javno upravo. Policija preiskave še ni končala.