Soglasje, da prodamo državne banke, je večje kot kdajkoli. Za prodajo je večina političnih strank, nasprotno misleči mnenjski voditelji pa so obmolknili. A razmere niso naklonjene prodaji. Še več, morda ji niso bile še nikoli tako neprijazne kot prav zdaj.

Najprej vprašanje. Kdo navija za prodajo državnih oziroma posredno državnih deležev v NLB, NKBM in še kateri banki? Najbolj jo podpirajo v Virantovi listi, sprejemajo jo v SD in SDS, še najmanj zagrizeni so v Jankovićevi listi. Prodaja bi bila torej najbolj verjetna, če bi vlado vodila koalicija Janša - Virant.

Najbrž pa tudi v tem primeru s prodajo bank ne bi bilo nič. Zakaj? V EU te dni zavzeto poudarjajo, da je treba nasedle zahodnoevropske banke reševati s proračunskim denarjem. Recimo, da bodo zagovorniki takšne dokapitalizacije uspeli. Le kdo bo potem prepričal Slovence, da naj prodajo "svoje" banke? Nasprotniki privatizacije bodo rekli: "Še v EU ne delajo tega, zakaj bi mi?" Argument, ki mu je težko oporekati tudi kje drugje, ne le v privatizaciji neprijazni Sloveniji.

A ne samo to. Domnevamo, da želijo v EU sanirati banke z javnim denarjem zato, ker zasebni investitorji nočejo vanje. Kje pa naj v takšnih razmerah najde Slovenija zasebni denar za reševanje NLB? Najbrž ga ni prav veliko. Če pa se bodo vlagatelji nemara le pojavili, zagotovo ne bodo pripravljeni plačati prav visoke cene. Po zelo nizki ceni pa banke ne bo prodala niti najbolj neoliberalna stranka.

Zagovorniki državnega lastništva slovenskih bank so zato lahko pred volitvami brez skrbi.