Delni neuradni izidi Državne volilne komisije (DVK) po skoraj vseh preštetih glasovnicah kažejo, da se je referenduma udeležilo 14,96 odstotka volilnih upravičencev. Za uveljavitev zakona je glasovalo 49,9 odstotka, proti pa 50,1 odstotka volivcev.

To pomeni, da pobudnikom z referendumom ni uspelo zavrniti zakona o drugem tiru, saj bi se morala za zavrnitev zakona na referendumu izreči večina udeležencev, pri čemer pa mora ta večina hkrati predstavljati tudi najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Proti zakonu bi moralo glasovati okrog 340.000 volivcev, medtem ko se jih je današnjega glasovanja skupaj udeležilo dobrih 250.000.

Volilna udeležba le nekaj več kot 14-odstotna

Referendum o zakonu o drugem tiru tudi po ponovljenem glasovanju njegovim pobudnikom ni uspel, saj jim na volišča ni uspelo privabiti dovolj volivcev, da bi dosegli predpisani kvorum. Po zadnjih delnih neuradnih podatkih se je referenduma udeležilo 14,69 odstotka volivcev, pri čemer jih je nekaj več glasovalo proti zakonu, kot pa ga podprlo.

Referendum Kovačič: Tudi to glasovanje ni bilo pošteno, zato se bo pritožil

Delni neuradni izidi Državne volilne komisije (DVK) po skoraj vseh preštetih glasovnicah kažejo, da se je referenduma udeležilo 14,69 odstotka volilnih upravičencev. Za uveljavitev zakona je glasovalo 49,93 odstotka, proti pa 50,07 odstotka volivcev.

Foto: Saša Despot referendum drugi tir

To pomeni, da pobudnikom z referendumom ni uspelo zavrniti zakona o drugem tiru, saj bi se morala za zavrnitev zakona na referendumu izreči večina udeležencev, pri čemer pa mora ta večina hkrati predstavljati tudi najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev. Proti zakonu bi moralo glasovati okrog 340.000 volivcev, medtem ko se jih je današnjega glasovanja skupaj udeležilo dobrih okrog 250.000.

Foto: Saša Despot referendum drugi tir Tokrat se je prvič v zgodovini zgodilo, da so volivci o istem zakonu na referendumu odločali dvakrat. Prvo glasovanje je potekalo septembra lani, pobudnik referenduma Vili Kovačič pa je njegov izid uspešno izpodbijal na vrhovnem sodišču. To je izid referenduma razveljavilo in Državni volilni komisiji naložili, naj razpiše novo glasovanje.

Vrhovno sodišče je razveljavitev prvega glasovanja med drugim argumentiralo s tem, da je vlada vodila nepošteno enostransko kampanjo, za kar pa ne bi smela porabiti proračunskih sredstev. Že pred odločitvijo vrhovnega sodišča so namreč ustavni sodniki odločili, da lahko vlada proračunska sredstva porablja le, če volivce o zadevi temeljito in stvarno obvešča oz. mora volivce seznaniti tudi s tveganji, ki bi jih zakon prinesel.

Referendum je potekal 24. septembra lani, udeležilo se ga je 20,55 odstotka volilnih upravičencev. Zakon je tedaj podprlo 53,47 odstotka vseh, ki so veljavno glasovali, proti pa jih je glasovalo 46,47 odstotka.

dezurni@zurnal24.si