Prva dela meteorologov so opisovala meteoropatsko obarvane vetrove, katerih pihanje naglo povečuje število sprejemov v bolnišnice ali pozivov prve pomoči. Tako v Izraelu poznajo veter šarav, ki piha čez puščavski pesek ter prinaša hude migrene in skoke krvnega tlaka. V Ameriki piha veter, imenovan Ana, ki seje potrtost in migreno. Sredozemski veter, ki na široko piha čez vrhove morskih valov, povzroča razdražljivost in napadalnost – v Dubrovniški republiki so kriminalca kaznovali blažje, če je dejanje povzročil v času, ko je pihal ta veter.
Mi se bomo osredotočili na fen, topel in suh veter, ki se pojavlja v krajih severno in južno od Alp – v Švici, Avstriji in Italiji, blažja oblika pa občasno objame tudi naše Karavanke. V severni Italiji nemalokrat poročajo o južnem fenu, ki piha čez sneg, povzroča pa spremembe duševne narave in epidemije samomorov.
Veter samo indikator
"V ozadju nastanka tovrstnih vetrov je sprememba vremena, kar pomeni, da prihaja preko vetra tudi drugačna zračna masa. Organizem, predvsem živčni sistem, se potemtakem odzove na spremenjeno zračno maso, ki ima drugačen električni naboj, spremeni se temperatura in zračna vlaga," pojasni klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Kroničnim bolnikom tovrstne spremembe poslabšajo bolezensko stanje, pri vremensko občutljivih ljudeh se pojavi slabše počutje, motena je koncentracija, povečana je razdražljivost …
"V Švici imajo ob napovedi fena posebne ukrepe v bolnišnicah. Takrat ni tveganih operacij, nepotrebnih posegov, skratka zdravniki počakajo, da sprememba vremena mine," poudari Kajfež Bogatajeva in doda, da ob pojavu fena beležijo tudi poslabšanje stanja pri duševnih bolnikih.
V Sloveniji burja in karavanški fen
V Sloveniji imamo po besedah klimatologinje le dva vetrova, ki sta bežno povezana s človekovim počutjem. "Burja lahko v povezavi z mrzlim zrakom povzroči poslabšanje zdravstvenega stanja kroničnih bolnikov, imamo pa tudi karavanški fen, ki je izjemno sunkovit, povzroča pa utrujenost in razdražljivost," konča Kajfež Bogatajeva.
Kako se zavarovati?
Obramba pred nezaželenimi vplivi okolja je predvsem skrb za dobro telesno kondicijo, redno gibanje na prostem, zdrava prehrana, dobro razmerje med počitkom in obremenitvijo ter izogibanje pretiranemu stresu, saj ta povečuje dovzetnost za vremenske spremembe. Strokovnjaki priporočajo redno obiskovanje savne ter izmenično prhanje s toplo in mrzlo vodo, vremensko občutljivim ljudem pa priporočajo redno spremljanje bionapovedi.