Vlada naj bi danes med drugim obravnavala predlog uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju, a so točko v zadnjem trenutku umaknili z dnevnega reda današnje seje vlade. 

"Danes dopoldan so na rednem srečanju koalicije, ki praviloma poteka vedno pred sejo vlade, koalicijski partnerji ponovno spregovorili o uredbi. Gre za vsebino, ki je bila v luči postopne odprave varčevalnih ukrepov in odprave anomalij v plačnem sistemu že predmet številnih usklajevanj," so pojasnili na ministrstvu za javno upravo, ki ga vodi Boris Koprivnikar. "Na omenjenem srečanju koalicije je bilo odločeno, da bo vlada konkretne obveznosti s podpisi dogovorov in uredbe na področju plač lahko sprejela takrat, ko bo znan celoten finančni okvir in ne samo delne ureditve."

Pojasnjujejo, da še vedno niso zaključena pogajanja o odpravi anomalij v plačnem sistemu nad 26. plačnim razredom in postopni odpravi varčevalnih ukrepov za leto 2018. "V tej zvezi imajo sindikati dodatne zahteve tudi pri spremembi zakona o sistemu plač v javnem sektorju, kar bi brez dvoma imelo finančne posledice," razlagajo pri ministrstvu. "K temu pa je treba dodati tudi zahteve različnih poklicnih skupin, ki po optimistični oceni presegajo 100 mio evr finančnega učinka, nekateri sindikalni predlogi pa predstavljajo celo več 100 milijonsko obremenitev javnih financ."

Odprava anomalij

V obrazložitvi med gradivi na spletni strani vlade navajajo, da se bodo s predlagano uredbo odpravile zaznane sistemske anomalije določanja plač direktorjev v javnem sektorju. Finančne posledice uredbe, ki zadeva vrednotenja delovnih mest in nazivov v javnem sektorju, so ocenjene na 8,8 milijona evrov. 

Dodajajo, da so direktorji v nov plačni sistem vstopili prvi že marca 2006, zaradi interventnih ukrepov od leta 2012 pa se njihove uvrstitve niso spreminjale, temveč so se določali le plačni razredi novoustanovljenih oseb javnega prava.

17 let dela, 800 evrov plače Pomočnica vzgojiteljice: Po 17 letih delovne dobe manj kot 800 evrov plače

Slovenija Napredoval, plačo ima pa nižjo

Nove uvrstitve bi veljale od začetka leta 2018. "Težko bi točno povedali, katera izmed dejavnosti bo deležna največ sprememb in tudi največ finančnega učinka. Glede na število pa domnevamo, da bo to najverjetneje dejavnost vzgoje in izobraževanja, saj je tam največje število direktorjev (k čemer so šteti tudi ravnatelji)," so za STA navedli na ministrstvu.

Ne morejo napredovati in nimajo dodatkov

Na ministrstvu za javno upravo so v pojasnilu za agencijo spomnili, da je problematično zlasti to, da direktorji zaradi interventnih ukrepov v kriznih letih ne morejo napredovati, prav tako pa nimajo dodatkov, ki jih sicer imajo javni uslužbenci.  

Uredba med drugim določa plačne razrede, razpone plačnih razredov, kriterije ter metodologijo za uvrstitev delovnih mest ravnateljev, rektorjev, dekanov, direktorjev vladnih služb in organov v sestavi, generalnih direktorjev, načelnika Generalštaba Slovenske vojske, glavnih inšpektorjev, generalnih sekretarjev oz. sekretarjev državnih organov, ki niso funkcionarji, načelnikov upravnih enot ter direktorjev oz. tajnikov občinskih uprav.

Ko je plača ravnatelja nižja od učiteljeve

Predsednik Sindikata direktorjev in ravnateljev vzgojno-izobraževalnih organizacij Anton Obreht je za STA spomnil na primere iz trenutne ureditve, ko plače učiteljev presegajo plače ravnateljev, jo je recimo učitelj uvrščen v 43., ravnatelj pa v 42. plačni razred. 

Foto: Profimedia Osnovna šola

Po novem naj bi bil najnižje uvrščeni ravnatelj v 47. plačnem razredu, kar se zdi Obrehtu ustrezno, čeprav so si želeli "varovalko", da bi ravnatelje uvrstili pet plačnih razredov nad najvišje uvrščenim učiteljem in ne štirje. 

Slovenija Pomočnice nočejo več delati za 600 evrov

Predlog uredbe ni predmet usklajevanj s sindikati javnega sektorja, vlada jih je z njo le seznanila, prav tako predstavnike občinskih združenj, ki bodo deloma nosili finančne posledice sprememb. 

Najvišje povišanje direktorju javnega sklada

Časnik Finance navaja, da se bo plača med enkratnimi ustanovami najbolj, za 16 odstotkov, zvišala direktorju Javnega sklada RS za regionalni razvoj in razvoj podeželja Velislavu Žviplju, ki bo napredoval za štiri plačne razrede, in sicer iz 52. v 56. plačni razred, kar pomeni, da se bo njegova osnovna plača  brez dodatkov s 3.255 evrov zvišala na 3.808 evrov. 

Za 12 odstotkov se bo po izračunih Financ plača zvišala vodji kabineta predsednika vlade Mira Cerarja, Gregorju Krajcu, in direktorju JZ Slovenska akreditacija Boštjanu Godcu. 

Slovenija Koprivnikar: "Anomalije moramo reševati enotno"

Finance še navajajo, da se bo za osem odstotkov zvišala plača šefom tožilstva in odvetništva, za štiri odstotke pa naj bi prejeli direktorica Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega sklada Irena Kuntarič Hribar, direktor Zavoda za gozdove Slovenije Damjan Oražem ter načelnik upravne enota Lovro Lončar.

Sicer si visokega, kar 20 odstotnega povišanja plač, po izračunih časnika lahko obetajo direktorji javnih zavodov s področja športa. V povprečju za 18 odstotkov se bodo zvišale plače tudi ravnateljem dijaških domov, vrtcev in direktorjev zavodov s področja turizma, za okoli 16 odstotkov pa generalnim sekretarjem oz. direktorjem pravosodnih organov, ravnateljem osnovnih in glasbenih šol, direktorjem kmetijsko gospodarskih zbornic, muzejev in galerij ter direktorjem javnih stanovanjskih skladov.

dezurni@zurnal24.si