Strokovna skupina za digitalizacijo je pripravila 40 predlogov za digitalizacijo države. Tekom priprave prvega paketa so se delovne  skupine srečale petindvajsetkrat, obravnavali so več kot 150 predlogov rešitev. Kot je pojasnil vodja skupine Mark Boris Andrijanič, so predlogi prihajali tudi s strani državljanov. V prvi predlog pa so uvrstili tiste ukrepe, ki so po njihovi presoji najbolj nujni in jih je možno dokaj hitro realizirati. V sklopu člankov predstavljamo ključne ukrepe, ki so jih predstavile vodje delovnih skupin na področju javne uprave in digitalne družbe, gospodarstva in podjetniškega okolja, zdravstva, izobraževanja, novih tehnologij in digitalne diplomacije.

"Veseli nas, da je vlada na zadnji seji sprejela predlagani paket ukrepov in srčno upamo, da bodo kmalu storjeni prvi koraki v smeri implementacije tega paketa," je ob tem poudaril Andrijanič.

Številni ukrepi za poenostavitev poslovanja in spodbujanje investitorjev

V skupini za gospodarstvo in podjetniško okolje so pridobili ogromno predlogov, skoraj 60, je povedal vodja skupine dr. Mark Pleško, sicer direktor podjetja Cosylab. Izbrali so osem ključnih.

1. Poenostavili bi poročanja podjetij državi - predlagajo, da se uvede enkratno e-poročanje državnim organom.
2. Ustanovili bi e-točko za subvencije, kot t. i. "one stop shop", da se omogoči enostavno oddajanje, vodenje in spremljanje vlog. "Ideja je, da imajo tako vlagatelji kot pristojni organi pregled nad statusom posamezne vloge," je povedal Pleško in dodal, da bi na tak način povečali transparentnost.
3. Poenostavili bi tudi delo na daljavo in zmanjšali administrativne ovire, vključno s poenostavitvijo postopkov zagotavljanja varnosti pri delu na daljavo, uredili bi nadomestilo za stroške delavca, obenem pa spodbudili podjetja, da omogočijo zaposlenim delo od doma.
4. Spodbudili bi vključevanje zaposlenih v solastništvo start-up in drugih podjetij. Spremenili bi način obdavčevanja delnic na tak način, da nagrada postane privlačna za zaposlene in delodajalce, da bi tudi druga podjetja nagrajevala zaposlene iz dobička.
5. Omogočili bi videoidentifikacijo za bančne kripto račune. "Imamo nekaj zelo uspešnih kripto borz v Sloveniji, ki so morale biti ustanovljene v tujini, tam tudi plačujejo davke," je povedal Pleško. Videoidentifikacija namreč v Sloveniji ni možna, zato bi to spremenili, da bi naša podjetja postala enakovredna in konkurenčna tujim podjetjem.
6. Spodbujali bi tudi investiranje v start-upe. V Sloveniji imajo institucionalni vlagatelji (recimo zavarovalnice) zelo omejene možnosti vlaganja financ v rizična podjetja, kot so start-upi, medtem ko lahko denimo na Hrvaškem po Pleškovih besedah institucionalni vlagatelji več vlagajo v start-upe. Zdaj se namreč dogaja, da skladi za investicije v start-upe na Hrvaškem vabijo slovenska podjetja k vlaganju, če tam ustanovijo podjetja, je dodal.
7. Uvedli bi e-notarske storitve, da omogočijo čim več notarskih storitev preko interneta oziroma preko videoidentifikacije. "Banalen primer - med covid časom je želel tujec investirati v neko slovensko start-up podjetje, pa bi moral priti v Slovenijo k notarju na identifikacijo. Zato ni investiral, mi pa smo izgubili dobro priložnost. Zdaj bi lahko to rešili," je pojasnil razlog za uvedbo tovrstnih rešitev.
8. Želijo tudi privabiti slovenske in tuje strokovnjake v Slovenijo. "Gre za čisto enostaven plagiat. Na Nizozemskem so zelo lepo rešili problem. Dali so dohodninsko olajšavo v višini 30 odstotkov na plače za domače in tuje strokovnjake, ki se vrnejo oziroma preselijo v državo," je razložil Pleško. Olajšava bi trajala pet let, hkrati pa bi tudi olajšali pridobitev delovnih in ostalih dovoljenj zanje in njihove družinske člane.

• Več o predlogih na področju javne uprave si lahko preberete v članku Končno ukinitev prometnega dovoljenja.
• Več o predlogih na področju novih tehnologij si lahko preberete v članku Kmalu enotna platforma za ves javni prevoz v Sloveniji.
• Več o predlogih na področju izobraževanja si lahko preberete v članku Prihajajo digitalni boni za vse upokojence.

dezurni@zurnal24.si