Predsednica vlade je danes ob predstavitvi nacionalnega reformnega programa in programa stabilnosti v DZ spomnila, da je v petek, ko sta v Bruselj romala reformni program in program stabilnosti, minilo točno 50 dni njene vlade. Priprava obeh dokumentov je po besedah Bratuškove pomemben uspeh.

Med uspehi vlade je premierka izpostavila tudi izdajo zakladnih menic in obveznic. Priznala je, da je bila cena zadolževanja visoka, a še vedno nižja kot ob zadnji izdaji obveznic oktobra lani.

Vlada je dosegla tudi dogovor s sindikati javnega sektorja, vzpostavila dialog s protestniki in začela reševati podjetja ter pogasila požar, ki je preko Cipra prišel v Slovenijo, je naštela.

Slovenija lahko svetu po besedah Bratuškove zagotovi, da v zaostrenem mednarodnem okolju ne bo dodaten dejavnik tveganja. "Nihče pa nam ne more zagotoviti, da ne bomo čutili posledic nadaljnjega zaostrovanja krize in padca gospodarske aktivnosti v EU in območju evra," je opozorila.

Bratuškova je poudarila, da tako reformni program kot program stabilnosti tvorita usklajeno in premišljeno osnovo delovanja vlade. Spomnila je, da gospodarske napovedi Urada za makroekonomske analize RS slonijo na ukrepih pretekle vlade, in izrazila prepričanje, da bodo s koraki njene vlade napovedi boljše.

"Jasno je, da je naša stava na stabilno gospodarsko rast in trajno strukturno uravnoteženje javnih financ praktično edina stava. Ne eno ali drugo, nujno oboje – čvrste finance in trdna rast," je zatrdila premierka in dodala, da ima Slovenija ob soočanju s strukturnimi neravnovesji zdrave makroekonomske temelje.

Ključni prioriteti vlade sta oživitev gospodarstva in konsolidacija javnih financ, zato je vlada, tako Bratuškova, pripravila nabor ukrepov, ki jih mora Slovenija izvesti letos in v prihodnjem letu.

Premierka je pojasnila, da je vlada v zadnjih dneh pri ukrepih za uravnoteženje javnih financ veliko preračunavala, na mizi pa je bilo več možnih scenarijev. Bratuškova ocenjuje, da je vlada na koncu izbrala najmanj slabo.

Na žalost pa je Slovenija po njenih besedah v času, ko ne more izbirati med dobrimi rešitvami. Temeljno razliko vidi med tistimi, ki kljub bolečim takojšnjim učinkom obetajo rešitev, in tistimi, ki z odlašanjem terapije slabšajo stanje.

Pri tem se vlada zaveda, da vsak dvig davkov prizadene ljudi in ne more pozitivno vplivati na rast, a tudi preveč brutalno omejevanje porabe ima podobne posledice. Najboljša rešitev na dolgi rok pa je po mnenju predsednice vlade povsod po Evropi gospodarsko okrevanje.

O uravnoteženju javnih financ je povedala, da bo vlada to storila z ukrepi na prihodkovni in odhodkovni strani. Kritikom, ki poudarjajo, da vlada prevelik poudarek daje prihodkovni strani, je sporočila, da govorijo na pamet in da si ukrepov niso natančno pogledali.

Vlada bo po njenih besedah nadaljevala omejevanje odhodkov na vseh področjih, z dogovorom s sindikati javnega sektorja bo dodatno omejila izdatke za plače, ob nadaljevanju strogega omejevanja zaposlovanja pa bo vseeno okrepila nekatere podhranjene dele.

Na prihodkovni strani bo vladna prioriteta po njenih besedah izboljšanje pobiranja dajatev in omejevanje sive ekonomije. Sprejeti davčni ukrepi na čelu z dvigom DDV pa bodo po njenem mnenju najmanj negativno vplivali na gospodarsko rast.

Ob tem je opozorila, da Slovenija po davčnih obremenitvah ne odstopa od evropskega povprečja in je po številnih celo pod njim.

Uravnoteženje javnih financ bo Slovenija "podkrepila" z vpisom fiskalnega pravila v ustavo. Bratuškova verjame, da bo politika do konca maja našla kompromis, ki bo razumski in dober za vse.

Kritična pa je bila premierka do tistih, ki so po njenih besedah v proračunu pustili katastrofalno stanje. Pozvala jih je, naj si pogledajo podatke o realizaciji proračuna, priznajo zmoto in kritiko najprej namenijo sami sebi.

Bratuškova je zato opozorila, da "ni čas retoričnih figur, še manj praznih obljub". Temeljno odgovornost vlade vidi v tem, da s svojim lastnim zgledom, delom in prizadevanji pokaže, kako resne so razmere in da ji gre za skupno dobro ter javni interes. Poleg tega pa se Bratuškovi zdi potrebno, da se izbirajo le rešitve, ki imajo realno možnost uspeha.

Slovenija ne ukrepa zaradi Evrope in njenih zahtev, temveč zaradi lastnih interesov, pravi premierka. Ob tem opozarja, da bo treba kdaj glasno reči, da kak predlog ni resen in da kdo od odgovornih "ni dejavnik rešitve, temveč del problema".

Ob vseh dnevnih izzivih pa je treba po njenih besedah ohraniti dolgoročno vizijo Slovenije kot države blaginje, konsenza, zdravega okolja in zdravih medčloveških odnosov. "Od naše skupne, kolektivne preudarnosti, previdnosti in pridnosti je odvisno, v kakšni prihodnosti bomo živeli," je zatrdila.