V svoji več kot eno uro dolgi predstavitvi ni povedala veliko novega, večino časa je brala vsebine s področij, ki so v pristojnosti ministrstva in so že dolgo in javno znane. V uvodu je izpostavila, da kmetijsko in prehransko varnost razume kot temelj obstoja vsake države in dodala, da je slab dohodkovni položaj kmetov in kmetic eden izmed bistvenih razlogov za nezadosten razvoj slovenskega kmetijstva in podpovprečno število mladih v starostni strukturi kmetijstva. Poklic kmeta in kmetice mora po njenem postati bolj cenjen v Sloveniji.

Iz prebranega pa lahko povzamemo le, da se bo zavzemala za trajnostno kmetijstvo, trajnostno upravljanje gozdov in večjo prehransko varnost. Prisega na večji pomen znanja v kmetijstvu in gozdarstvu, zato si bo prizadevala za prenos znanja do kmetov in kmetic ter lastnikov gozdov, uvajanje inovativnih tehnologij in vlaganja v raziskave in razvoj, rezultat česar naj bi bili pridelki z višjo dodano vrednostjo, ti pa naj bi povečali konkurenčnost slovenskih kmetov. 

Več poudarka naj bi namenila ohranjanju družinskih kmetij in spodbujanju mladih, da se odločijo za nadaljevanje kmetovanja na domačijah in nakup opustelih kmetij. Spodbude naj bi bolj usmerjali v kmetije, na katerih kmetujejo trajnostno in z inovativnimi metodami. 

Foto: Anže Petkovšek Mateja Čalušić

V predstavitvi je večkrat poudarila, da je treba kmetijstvo okrepiti in usmerjati tako, da bo bolj odporno na različne krize, predvsem pa na podnebne spremembe. 

Konkretnih ukrepov ali politik, s katerimi naj bi v prihodnje okrepili kmetijski sektor in z večjimi koraki stopili na pot trajnostnega kmetijstva, pa naj gre za pridelavo rastlinske hrane, živinoreje ali gospodarjenja z gozdovi, in večje prehranske varnosti oziroma samooskrbe, pa ni navedla. 

Omenila je le, da bo treba sistemsko urediti lažje umeščanje zadrževalnikov vode, ki so pogoj za učinkovito namakanje kmetijskih površin, sistemsko promovirati slovensko pridelano hrane, spodbujati prilagoditev kmetijskih kultur glede na sušo. Ošvrknila je tudi občine, ki bodo morale v svojih OPPN upoštevati, da bo gojenje rastlinske hrane v velikih rastlinjakih postalo dejstvo. Zdaj pa prav OPPN pogosto predstavlja oviro za postavitev teh. 

Tudi na področju živinoreje bo treba sprejeti trajnostni razvoj, pri tem pa uveljavljati etično napredne prakse, ki prinašaj dobrobit živali, je še dodala. 

Zavzema se za javno gozdarsko službo, ki bo svetovala lastnikom gozdov, ter javno službo za kmete, ki bo brezplačno svetovala, kako uvajati prakse, skladne z dolgoročnimi cilji trajnostnega prehoda. 

Foto: Anže Petkovšek Mateja Čalušić