Predsednica vlade Alenka Bratušek je včeraj podala odstopno izjavo in dodala, da "če res vsi mislijo, kar govorijo, gremo na volitve pred poletjem". Državni zbor se bo z njenim odstopom predvidoma seznanil na četrtkovi izredni seji. Že jutri pa se bo predsednik republike Borut Pahor sestal z ustavnimi pravniki in z njimi razpravljal o možnostih skrajšanja rokov za razpis predčasnih volitev. Ustava in poslovnik državnega zbora namreč predvidevata še tri kroge posvetovanj glede možnosti novega mandatarja, ki ga lahko najprej predlaga predsednik države, nato pa poslanci. Na sredinem sestanku pa naj bi razpravljali tudi o dopustnosti izvedbe volitev v času poletnih in parlamentarnih 
počitnic.

S prenehanjem mandata premierke Bratuškove bo mandat prenehal tudi vsem ministrom, ki pa bodo do imenovanja nove vlade opravljali tekoče posle.

"Vemo, kaj moramo storiti"

Nekaj manj kot leto in dva meseca trajajoč mandat Bratuškove, ki se je začel z napovedmi prihoda trojke, je minil predvsem v znamenju gospodarske krize. Po enem mesecu je v intervjuju za CNN v polomljeni angleščini napovedala, da "ta vlada ve, kaj je treba storiti, in bo to tudi storila". Vendar vladi napovedanih reform na področju gospodarstva, šolstva, javne uprave in zdravstvenega sistema ni uspelo izpeljati do konca.

Več optimizma kažejo gospodarski kazalniki, ki naj bi Sloveniji kljub politični krizi napovedovali počasno gospodarsko izboljšanje. Donos na slovenske obveznice je bil ob začetku mandata Bratuškove okoli sedem odstotkov, zdaj pa je nekaj pod štirimi odstotki. Zvišala se je gospodarska aktivnost, v zadnjih mesecih pa se povečuje tudi zaposlovanje.

Foto: Žurnal24 graf dolgovi

Afere med ministri

Odstopi. Le nekaj dni po nastopu vlade je črna gradnja odnesla ministra za infrastrukturo Igorja Maherja. Šele po pritiskih javnosti pa podjetje njegovega naslednika Sama Omerzela ni podaljšalo pogodbe z družbo za avtoceste (Darsom). Domnevno sporno dodeljevanje subvencij je odneslo gospodarskega ministra Stanka Stepišnika. Po Tomažu Ganatarju je zdravstveni resor zaradi pritiskov zapustila tudi Alenka Trop Skaza, ki je ob tem zanikala, da bi odstopila zaradi nasprotja interesov, saj podjetje, ki je v solasti njenega moža, posluje tudi z državo. Notranji minister Gregor Virant pa se je zapletel v afero z nakupom cenejših letalskih vozovnic. 

Leto interpelacij

Pozivi k zamenjavi. V enem samem letu zadnje vlade se je zvrstilo pet interpelacij. Dve je preživel minister za notranje zadeve Gregor Virant, po eno pa minister za finance Uroš Čufer, infrastrukturni minister Samo Omerzel in minister za izobraževanje Jernej Pikalo.

Nove dajatve

Zbiranje denarja. Vlada je najprej lani zvišala davek na dodano vrednost (DDV) – spodnjo stopnjo z 8,5 na 9,5 odstotka, zgornjo pa z 20 na 22 odstotkov. Nato so s precej višjimi prispevki za zdravstvo obremenili samostojne podjetnike, samoplačnike in vse, ki delajo prek pogodb, nedavno pa uvedli devetevrske vrednotnice za osebno dopolnilno delo. Ker jim ni uspelo uveljaviti davka na nepremičnine, so se odločili še za dvig trošarin na alkohol, tobak in pogonska goriva. Namesto uvedbe davčnih blagajn pa je bila lani sprejeta prepoved brisanja računov.

Foto: Žurnal24 graf brezposelnost

Slabo reformiranje

Zakoni. Kljub večletnim pogovorom o zdravstveni reformi te tudi vlada Bratuškove ni sprejela. Pokojninsko reformo je uzakonila že vlada Janeza Janše, a v analizi reforme ministrstvo že izpostavlja potrebo po novih spremembah. Zaradi padca vlade ostajajo nedokončane spremembe na področju visokega šolstva, študentskega dela in zakona o partnerski skupnosti. Zastala pa bodo tudi pogajanja z javnim sektorjem.

Naprej s slabo banko

Državno premoženje. Čeprav so v Pozitivni Sloveniji v času Janševe vlade nasprotovali slabi banki in državnemu holdingu ter zahtevali referendum, je vlada Bratuškove oba projekta nadaljevala. Na slabo banko so bile prenesene slabe terjatve bank, dokapitalizirane so bile NLB, NKBM in Abanka, sprejeta je bila nadzorovana likvidacija Probanke in Factor banke, zdaj naj bi se z Abanko združila še Banka Celje. Ob tem je bila izpeljana prodaja Heliosa, prodaja Mercatorja pa je še v teku.

Brez investicij

Načrti. Zaradi pomanjkanja denarja je zastala obnova regionalnih cest in mostov, po katerih je zato zdaj možna le enosmerna vožnja. Kljub napovedim se nista zgodila izgradnja drugega tira in elektronsko cestninjenje. Vlada pa je nadaljevala vse dražjo naložbo v šesti blok termoelektrarne Šoštanj (Teš 6). Po letih čakanja se je le začela obnova vodovoda na onkološkem inštitutu, še vedno pa se zapleta pri izgradnji ljubljanske urgence.