"O tem, kdo lahko pride v EU-ju in kdo lahko ostane, bodo odločali Evropejci, in ne tihotapci," je v izjavi po sprejetju dogovora zapisala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. 

Gre za največjo reformo azilne politike. EU-pakt o migracijah temelji na petih novih zakonih za boljši nadzor migracijskih tokov v Evropo. To so uredbe o zbirki prstnih odtisov Eurodac, o postopkih varnostnega preverjanja na zunanjih mejah EU, o upravljanju migracij in azila, o azilnih postopkih in o kriznih razmerah.

Zavrnjena prošnja, takojšnja vrnitev

Migranti, ki predstavljajo grožnjo varnosti in tisti, katerih prošnje za mednarodno zaščito imajo majhne možnosti za uspeh, bodo morali skozi posebni mejni postopek. Največ migrantov, ki jim dražave članice EU ne podelijo dovoljenja za bivanje, prihaja iz Turčije, Tunizije in Indije. Migrante bodo zadržali na meji v tako imenovanih azilnih centrih. Tam naj bi prošnjo rešili v 12 tednih in tiste, katerih prošnje so zavrnjene, takoj poslali nazaj. 

Razdelitev bremen med jugom in severom

Razporeditev oziroma relokacija migrantov, je bila ena najbolj spornih točk pogajanj, kjer je bilo zaznati velik razcep med severom in jugom. Medtem, ko Italija, Grčija, Malta, Ciper in Španija ne želijo same nositi stroškov sprejemanja migrantov in beguncev, v državah, kot so Nemčija, Danska in Nizozemska pa menijo, da morajo ilegalni migranti ostati v prvi državi EU, v katero pridejo.

Z migracijskim paktom naj bi bila ta dilema presežena. Južne države bodo morale na svojih mejah zgraditi sprejemne centre, kjer bo potekala registracija migrantov in obravnava prošenj za azil, države v notranjosti EU pa sicer ne bodo prisiljene sprejeti beguncev, prerazporejenih z juga, ampak bodo imele izbiro, ali bodo sprejele določeno kvoto migrantov ali vplačale v sklad EU za pomoč pri delitvi bremena.

Da je problem migracij mogoče reševati le na ravni EU, je nedavno poudaril tudi predsednik slovenske vlade Robert Golob. V SDS so ga sicer zato oklicali za veleizdajalca. Golob pa je spomnil tudi na pomen ločevanja legalnih in ilegalnih migrantov, saj legalne migracije v veliki meri rešujejo probolem delovne sile v EU. 

Dogovor morajo potrditi še predstavniki držav članic, cilj pa je, da ga sprejmejo še pred evropskimi volitvami junija prihodnje leto. Prav slabo upravljanje migracij naj bi namreč bila ključna tema evropske predvolilne kampanje, razdvajanja okoli teme pa naj bi omogočila vzpon predvsem skrajno desnim strankam. O premiku v bolj desno naj bi po besedah Janeza Janše razmišljali tudi v SDS.