Na ministrstvu pojasnjujejo, da je upoštevanje premoženja kazen za vse, ki varčujejo: "Upoštevanje premoženja pri odmeri letnih pravic iz javnih sredstev postavlja družine, ki so del preteklih dohodkov prihranile in jih vložile v ustvarjanje lastne dolgoročne ekonomske osnove in socialne varnosti, v slabši položaj kot družine, ki so ob enakih dohodkih vse dohodke sproti porabile in so zato zdaj upravičene do višjih letnih pravic iz javnih sredstev, kot družine, ki so ob enakih dohodkih za sprotne izdatke porabile manj in ustvarile premoženje za izboljšanje svoje sociale varnosti. Družine ga upravičeno doživljajo kot kaznovanje za preudarno ravnanje in zagotavljanje lastne ekonomske podlage za boljšo socialno varnost."

To je sicer le osnutek zakona, ki ga mora najprej potrditi vlada, nato pa sprejeti še parlament, kjer se lahko zaplete, saj vlada nima večine. Na vprašanje, ali so preverili podporo pri opozicijskih strankah, so na ministrstvu odgovorili, da ocenjujejo, da so rešitve v predlogu zakona dobre ter v prid prebivalcem Slovenije in zato pričakujejo podporo v Državnem zboru.

Postopki odmere se bodo zelo poenostavili in pohitrili, ker ne bo več treba upoštevati premoženja, ki je imelo majhen vpliv na pravice družin, pravijo na ministrstvu. 1. februarja je bilo do otroškega dodatka upravičenih skoraj 192 tisoč družin, premoženje pa je na uvrstitev v dohodkovni razred vplivalo le pri 3382 ali manj kot dveh odstotkih.

Na dan 1. 2. 2021 je bilo 191.744 družin upravičenih do otroškega dodatka. Neupoštevanje premoženja bi vplivalo na 3.382 (1,76 odstotka) družin, od tega 239 enostarševskih. 3.348 družin bi pridobilo en dohodkovni razred, 28 dva dohodkovna razreda, šest družin pa tri ali več. Od teh je 3.143 dvostarševskih in 239 enostarševskih družin. Ocenjen finančni učinek je dodatnih 79.870 evrov (0,38 odstotka) mesečno oziroma 0,96 mio evrov letno.

To je res malo, a treba je poudariti, da bodo ta milijon evrov otroških dobile res premožne družine. Premoženje namreč še nikoli ni štelo tako malo, kot šteje zdaj.

Sto tisoč evrov prinese manj kot štiri evre na mesec

Pri izračunu se namreč upoštevajo obresti za depozit, ki so trenutno rekordno nizke, bile pa so tudi že dvajsetkrat višje. Če ima družina sto tisoč evrov prihrankov, se zdaj upošteva, kot da ima iz tega 185,60 evra letnega dohodka. Pri štiričlanski družini to pomeni 3,87 evra na družinskega člana na mesec. Razumljivo, da premoženje skoraj nima vpliva na izračun pravic do otroškega dodatka.

Foto: Profimedia Denar, evro

Ni pa bilo vedno tako. Ko so bile obresti na depozit triodstotne, bi tako premoženje pomenilo 2421 evrov dodatnih fiktivnih prihodkov, kar bi bilo v primeru štiričlanske družine 50,44 evra dodatnih mesečnih prihodkov na družinskega člana na mesec.

Niso tako daleč časi, ko so bile obresti celo štiriodstotne. Sto tisoč evrov premoženja bi v tem primeru pomenilo 3.228 evrov dodatnih prihodkov, kar bi prineslo dodatnih 67,25 evra prihodkov na družinskega člana. Za primerjavo, celotni tretji in četrti dohodkovni razred sta široka le 63,80 evra, kar pomeni, da bi s takim dodatnim prihodkom družina lahko padla iz tretjega v peti razred.

Na ministrstvu priznavajo, da je premoženje, ko so bile obrestne mere višje, imelo precej večji vpliv, a menijo, da je bilo to "v škodo družin, ki so ob enakih dohodkih del denarja prihranile in si z ustvarjenim premoženjem izboljšale socialno varnost ter zmanjšale verjetnost, da bi v primeru nenadnih težav takoj pristale v odvisnosti od socialnih prejemkov".

Neupoštevanje premoženja ne bo vplivalo samo na otroške dodatke, ampak tudi na državne štipendije, subvencijo malice in kosila ter subvencije za vrtec.

1100 novih državnih štipendij, več upravičenih do subvencije malice

"Število štipendistov, na katere bi vplival umik premoženja in vštevanja otroškega dodatka kot dohodek, je 8.178 (na 7.085 pravic, ki so se že izplačevale, na 327 pravic, ki so mirovale, in 766 pravic, ki niso bile odobrene). Ocenjuje se, da bi bilo zaradi neupoštevanja premoženja in otroškega dodatka kot dohodka pri državni štipendiji do državne štipendije upravičenih približno 1.100 novih štipendistov (ti se bodo uvrstili v obstoječi najvišji dohodkovni razred za odmero državne štipendije), višjo državno štipendijo pa bo prejelo približno 7.100 štipendistov," ocenjujejo na ministrstvu. To bo proračun stalo 240.100 evrov mesečno oziroma 2,9 milijona evrov letno. Za državne štipendije se sicer mesečno nameni 5,9 milijona evrov.

Pravico do znižanega plačila vrtca ima 74.670 družin, na ministrstvu ocenjujejo, da bo umik premoženja ter neupoštevanje kadrovske štipendije in dohodka dijakov in študentov okoli dva tisoč družin (2,7 odstotka) za en dohodkovni razred na boljšem. To bi pomenilo 240 tisoč evrov letnega prihranka za državni proračun in prav toliko višji strošek občin.

Foto: Profimedia Vrtec

Ob upoštevanju vpliva predloga pri otroškem dodatku (prehodi v dohodkovnih razredih) bi bilo 636 učencev dodatno upravičenih do 100-odstotne subvencije malice, doi buvnecije pa bi bilo upravičenih tudi 343 dijakov. Od tega bi jih s 40- na 70-odstotno subvencijo šlo 167, z 0- na 40-odstotno subvencijo 172, s 40- na 100-odstotno subvencijo trije, eden pa bi šel z nič na 70-odstotno subvencijo. Ocenjen finančni učinek (ob upoštevanju cene malice za učence in dijake v šolskem letu 2020/2021 in 10 mesecev): dodatnih 17.650 evrov mesečno oziroma 176.500 evrov letno.

Do subvencije za kosilo so upravičeni otroci, katerih družina je uvrščena do vključno 3. dohodkovnega razreda, zato na subvencijo kosila za učence predlagani ukrepi nimajo vpliva.

Pri socialni pomoči se bo premoženje še upoštevalo

Po predlogu zakona se premoženje ne bo več upoštevalo samo pri letnih oziroma tako imenovanih družinskih pravicah, ne pa tudi pri uveljavljanju pravic iz socialnega varstva, kot so na primer denarna socialna pomoč in varstveni dodatek, kjer se bo premoženje še naprej upoštevalo enako kot doslej.

"Pri odmeri letnih pravic se bodo po predlogu t.i. mini socialne reforme upoštevali le dohodki družine, s čimer delamo korak k ločitvi družinske in socialne politike in k poenostavitvi odločanja. Poleg Slovenije nobena primerljiva evropska država pri uveljavljanju otroškega dodatka ne upošteva premoženja. Države imajo ali univerzalen otroški dodatek (npr. Avstrija, Nemčija, Švedska, Estonija, Finska) ali pa je upravičenost do otroškega dodatka odvisna samo od dohodkov (npr. Hrvaška, Grčija, Portugalska, Bolgarija, Italija)," so pojasnili na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.

Prihranki družine se pri izračunu pravic iz javnih sredstev upoštevajo tako, da se najprej zmanjšajo za 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (19.304,64 evra), nato pa se pri razliki upošteva povprečna obrestna mera, ki je v preteklem letu veljala za depozite nad eno leto in pod dve leti. Trenutno je to 0,23 odstotka.

janez.zalaznik@styria-media.si