"Ministrstvo za izobraževanje in šport v letošnjem šolskem letu načrtuje analizo izobraževanja na domu in na podlagi analize morebitno nadgradnjo zakonodaje za področje izobraževanja na domu," so sporočili z ministrstva za izobraževanje, ki ga vodi Simona Kustec. 

Število otrok, ki se šolajo doma, se je v dveh letih podvojilo

Število otrok, ki se izobražujejo na domu, se namreč iz leta v leto povečuje, najbolj skokovito pa je poraslo v zadnjem letu, ki je bilo zaznamovano s koronakrizo, ko so bili v šolah vzpostavljeni varnostni ukrepi, kot je vzdrževanje razdalje in obvezna uporaba maske. V preteklem šolskem letu se je tako na domu izobraževalo 687 učencev, če primerjamo s šolskim letom 2018/19, ko se je doma izobraževalo 332 učencev, se je njihovo število podvojilo.  

Zakonodaja šolanje otrok na domu omogoča od leta 1996, prvi štirje učenci so se na domu šolali leta 2004.

V obdobju pred epidemijo so bili glavni razlogi za izobraževanje učencev na domu odsotnost učenca zaradi potovanja ali bivanja v tujini, sočasna vključenost učencev v druge tuje šole in nazorski oziroma zdravstveni razlogi. Četrtina šol, kamor so vpisani otroci, ki se šolajo na domu pa razlogov za šolanje učenca na domu ne pozna.

Vlogo učitelje prevzame starš, ne glede na izobrazbo

Trenutno veljavni Zakon o šoli v delu, ki se nanaša na izobraževanje na domu, namreč ne predvideva posebnih razlogov zaradi katerih se otrok šola doma. Vlogo učitelja, ki odloča o gradivih in obveznostih, prevzamejo starši, ne glede na izobrazbo.
Do začetka šolskega leta morajo otroka vseeno vpisati v šolo v okolišu, kjer učenec konec šolskega leta opravi tudi preverjanje znanja. Staršem razlogov ni treba utemeljevati, šola pravice do izobraževanja na domu ne more zavrniti.

Zakon ne določa kvalifikacij, ki jih mora imeti oseba, ki otroka izobražuje na domu. Večinoma to počnejo starši, kot otroci, ki se izobražujejo na domu pa se kvalificirajo tudi nekateri učenci, ki obiskujejo zasebne šole, ki jih ministrstvo ni uvrstilo v razvid zasebnih šol, torej nimajo priznanega izvajanja javno veljavnega programa.

Bistveno manj preverjanj znanja kot za vrstnike v šoli

V zakonu je sicer zapisano, da mora učenec pridobiti vsaj enakovreden izobrazbeni standard, kot ga zagotavlja obvezni program javne šole, vendar se že leta vrstijo opozorila šolnikov, da imajo učenci, ki se šolajo na domu, precej manj obveznosti kot vrstniki v šolah. Učenci izpite opravljajo enkrat na leto, a ne iz vseh predmetov, iz katerih morajo biti ocenjeni njihovi vrstniki v šoli.

Od 1. do 3. razreda se tako preverja znanje iz slovenščine in matematike. Od 4. do 6. razreda se preverja znanje iz slovenščine, matematike in prvega tujega jezika. 
Od 7. do 9. razreda se preverja znanje iz slovenščine, matematike, prvega tujega jezika, zgodovine, domovinske in državljanske kulture in etike, športa, vsaj enega naravoslovnega in enega družboslovnega predmeta ter vsaj enega predmeta s področja umetnosti. Učenci, ki hodijo v šolo, so ocenjevani skozi vse šolsko leto pri vseh predmetih, v devetem razredu jih je kar 13 ali 14.

Če preverjanje ni uspešno, šolanje v javni šoli

Pravico do šolanja na domu zakon omejuje, če učenec preverjanja znanja ob koncu šolskega leta ne opravi uspešno. Če učenec ne doseže standarda znanja za posamezni razred, ima pravico do ponovnega preverjanja znanja pred začetkom naslednjega šolskega leta. Če ponovnega preverjanja znanja ne opravi uspešno, mora v naslednjem šolskem letu nadaljevati osnovnošolsko izobraževanje v javni ali zasebni osnovni šoli.
Če učenec 9. razreda ponovnega preverjanja ne upravi uspešno, lahko 9. razred ponavlja ali opravlja popravni izpit.

Učitelji opozarjajo že leta

Prav ocenjevanje znanja zgolj iz osnovnih predmetov je bilo v anketi, ki jo je ministrstvo leta 2015 izvedlo med strokovnimi delavci na šolah, je bilo deležno največjih kritik. Kakšno je njihovo znanje pri družboslovnih in naravoslovnih predmetih, likovne in športne sposobnosti, v prvi triadi ne ugotavlja nihče. V anketi so bili zelo kritični tudi do načina preverjanja znanja. 

Ministrstvo za izobraževanje je tako že pred leti ugotovilo, da je zakonska določila, ki se nanašajo šolanje učencev na domu, potrebno spremeniti, predvsem uvesti večjo fleksibilnost pri ocenjevanju znanja, vendar se doslej ni zgodilo še nič.