Gradnja oziroma prenova kopališča Ilirija se približuje ciljnemu finišu. S Celovške ceste se tako že lepo vidi prenovljeno pročelje Bloudkove stavbe, edino, kar je še ostalo po rušitvi starega bazena kopališča Ilirija, nekdanjega prostora druženja in športnih aktivnosti ljubljanskih meščank in meščanov.
V tej stavbi, zgrajeni leta 1928 ostaja vhod na kopališče, pred njo bo pokriti javni trg s kavarnico na levi strani vhoda. Na vrhu strehe bo plavalce znova pričakala skulptura Plavalke, z modernejšo motiviko sicer replika kipa znamenitega slovenskega kiparja Franeta Goršeta. Original je bil namreč leta 2007 ukraden. Takoj po vstopu skozi vrata starega objekta v kopališče si bodo tako obiskovalci lahko ogledali še Bloudkov muzej.
Olimpijski in ogrevalni bazen
V spremstvu Mateja Godniča iz občinske službe za razvojne projekte in investicije ter Klemna Prebevška iz družbe Makro 5 gradnje, ki gradi ta 53 milijonov evrov vredni projekt, smo se odpravili v notranjost kopalniškega dela centra, mimo garderob do vrha tribune.
Z vrha tribun se odpre pogled na 50-metrski bazen, ob njem je še ogrevalni 25 metrski. To pomeni, da bomo lahko tudi v Sloveniji v vseh letnih časih prirejali mednarodna plavalna tekmovanja in mitinge. Sicer bo tribuna bazena sprejela okoli 1000 gledalcev in še 100 na VIP loži.
Olimpijski bazen, ki je tako rekoč nared, ima premični most, s katerim se lahko regulira dolžina bazena. Manjši bazen, ki je etažo nižje od olimpijskega, bo imel možnost vgraditve dvižnih tal, pojasni Prebevšek.
Severno od bazenskega kompleksa stoji objekt C. V njem bodo na približno 4.500 kvadratnih metrih štiri dvorane. Polkletna dvorana bo namenjena gimnastiki, nad njo telovadnica za igre z žogo, v objektu bosta še borilnica in manjši prostor za različne vadbe. Tudi za meditacije in jogo. Omenjena stavba je povezana s kopališčem s pokritim mostovžem.
Lattermanov podhod poseben izziv
Kopališče Ilirija dopolnjuje tudi nov podhod, Lattermanov podhod pod železnico, odprli ga bodo skupaj z Ilirijo, ko bo v celoti odpravljeno gradbišče.
Glavna ideja je bila ustvariti povezovalno točko med mestnim središčem in parkom Tivoli, saj je bil nekoč pomemben vstop v park skozi Lattermanov drevored, ki sta ga prekinila kopališče in železnica, po novem se v park vstopa skozi podhod.
Gradnja tega podhoda je bila še posebej velik izziv, nam je povedal Prebevšek. Objekt se namreč nahaja pod dvotirno progo na eni najbolj obremenjenih železniških povezav v Sloveniji. Gradnja podhoda je potekala s tehnologijo podrivanja in sprotnim izkopavanjem materiala, kar je omogočilo neprekinjenost železniškega prometa. Gre za najdaljši tovrstni objekt zgrajen s tako tehnologijo v Sloveniji. Objekt je zasnovan kot škatlasta armiranobetonska konstrukcija. Spodaj si lahko ogledate posnetek te zahtevne gradnje.
Gradnja enega prvih javnih objektov v Sloveniji, ki ustreza kriterijem skoraj samozadostnih stavb, bi morala biti zaključena koncem lanskega leta. A se je podaljšala za nekaj mesecev, rok za izgradnjo so tako premaknili na maj. "Predvidoma maja bo objekt končan, sledi še vgradnja opreme. Otvoritev načrtujemo v poletnih mesecih," nam je povedala Mateja Godnič.
SPET bo nategnil gradbince ki bodo ostali brez plačila.. spet bodo se tožili, zoki dobi tožbo... samomori, stečaji, odpuščanje delavcev... …
Ljbljanski župan je res poln lumparij, ampak za mesto pa poskrbi.
Mene samo zanima ali ste dobro izmerili 50. 00 m ali se bo zgodilo kot na Kodeljevem , da so …