Danes je ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik predstavila težko pričakovan predlog novega zakona o javnih uslužbencih, ki zaenkrat sindikatov ni navdušil. Kaj vse se je dogajalo v postopku pogajanj, lahko preberete na tej povezavi. 

Državna in javna uprava postajata vse manj zaželeni v očeh iskalcev zaposlitev, je uvodoma povedala ministrica. V času rekordne zaposlenosti zgolj stabilnost, ki jo delo v javni upravi ponuja, za mlade ni dovolj. Zato bodo z namenom, da privabijo mlade, ponovno vzpostavili štipendijske sheme, renovirali plačni sistem in ponudili bolj fleksibilne oblike dela. 

"Cilj so zadovoljni in usposobljeni zaposleni v javni upravi," je poudarila Ajanović Hovnik in dodala, da v procese zaposlovanja poleg tega uvajajo tudi kompetenčne modele.

Letno se upokoji približno 30 tisoč državljanov, na trg dela pa vstopi le okrog 20 tisoč mladih, je zaskrbljena ministrica.

Plače pa bo mnenju ministrice niso edini kriterij oziroma način, kako privabiti mlade, čeprav se zaveda, da so pomemben element.

"Zakon o skupnih temeljih plač predvideva vrsto novosti, tudi, kako kader iz zasebnega privabiti v javni sektor," je poudarila. Gre torej za kader, ki že ima določene delovne izkušnje. Privabiti želijo tudi tiste, ki so nekoč že delali v javni upravi, in sicer na tak način, da bi ob vrnitvi obdržali nivo, ki so ga nekoč že dosegli. 

Od skupno 17 tisoč zaposlenih v administrativnem delu državne uprave se lahko v naslednjih dveh do treh letih upokoji kar dva tisoč zaposlenih.

Kompetenčni modeli in center za kadre

Kot ključno novost zakona je ministrica izpostavila nov selekcijski postopek - centralizirano zaposlovanje uradnikov.

Kompetenčni modeli so se razvijali več let, zato bodo kompetence bodočih zaposlenih preverjali skozi enoten selekcijski postopek. Ta se bo po besedah ministrice izvajal preko enih vhodnih vrat - preko enotne točke bodo enkrat mesečno zbrali potrebe vseh državnih organov, nato pa ugotavljali, kateri kandidati posedujejo znanje, ki ga potrebujejo za želeno delovno mesto. Če imajo ustrezne kompetence, se bodo nato uvrstili v nadaljnje selekcijske postopke, ki se bodo vršili prek organov, ki te kadre potrebujejo. 

Zakon vpliva na 40 tisoč zaposlenih, za elemente, ki jih ta zakon ne zajema, pa še naprej velja zakon o delovnih razmerjih. 

"Ti postopki bodo bolj transparentni, odprti, pravični, hkrati bodo zagotovili ekonomičnost sistema ter da dejansko dobimo ljudi, ki jih v tem sistemu potrebujemo," je dejala Ajanović Hovnik in pojasnila, da bo postopek elektronsko voden (preko e-uprave); od vlaganja dokazil, do samih preverb kompetenc. S tem bodo, je napovedala, sledili zgledu številnih evropskih držav, ki so tak sistem že uveljavile.

V okviru ministrstva za javno upravo bo ustanovljen center za kadre. Ne gre za nove zaposlitve, je poudarila Ajanović Hovnik, saj kadre, ki se bodo s tem ukvarjali, že zaposlujejo. 

Kompetenčni model pa je po njenih besedah pomemben tudi zaradi kariernih sistemov, k temu jih je med drugimi pozivala tudi policija. "Tako bo jasna pot, ki jo je treba prehoditi od enega do drugega profesionalnega razvoja. Poleg selekcijskih postopkov, ki se prenavljajo, uvajamo tudi obvezno usposabljanje in državni izpit. Uvajamo obvezna periodična usposabljanja, ki bodo pogoj za napredovanje," je pojasnila.

Ukinitev nazivov

Predvidena je tudi ukinitev nazivov. Zakaj? "Ker nismo znali osmisliti kriterijev in razlik v težavnosti delovnega mesta ali dela, ki naj bi ga posameznik opravljal znotraj svojega naziva," je pojasnila Ajanović Hovnik. Doslej je veljalo, da posameznik zaradi zgolj ene letne ocene napreduje v drugi plačni razred, dobi dodatne dni dopusta in nov naziv. Gre torej za eno merilo, ki se trikrat prezentira, je poudarila ministrica.

"Problem je v tem, da med svetovalcem 1 in 2 ni razlik, razen v letni oceni."

Sanja Ajanović Hovnik 

Nadaljevanje delovnega razmerja le, če obstaja interes na obeh straneh

Spreminjajo tudi način upokojevanja. "Ob izpolnitvi polnih pogojev za upokojitev bi se delovno razmerje prekinilo in bi se nadaljevalo le, če bi na obeh straneh obstajal interes." Ministrica je pojasnila, da bo to olajšalo tudi načrtovanje novih zaposlitev, saj sicer zaradi kratkih odpovednih rokov lahko prihaja do težav s pomanjkanjem kadrov.

Zakon so včeraj predstavili sindikatom, uskladili ga bodo tudi z občinskimi združenji. V javno razpravo ga bodo poslali jutri, z uveljavitvijo pa bodo, če bo šlo vse po načrtih, pričeli takoj z začetkom naslednjega leta. 

Nov način izračunavanja dopusta

Generalni direktor Direktorata za javni sektor Peter Pogačar pa je predstavil nova pravila za določanja dnevov dopusta. Trenutno veljavna namreč segajo še v leto 1991, kot je pojasnil, so se razmere od takrat do danes precej spremenile. 

"Začetniki v državni upravi imajo dodeljenih 16 dni dopusta na leto, menimo, da to ni ustrezno," je dejal. Število dni dopusta nato izrazito narašča z delovno dobo. "To želimo uravnotežiti, zdi se nam, da ni ustrezno, da prihaja do takšnih razlik. Starejši na vodstvenih položajih imajo medtem na voljo tudi 40 dni dopusta letno."

Zato bi po novem vsak začetnik v državni upravi, tudi če nima treh let delovne dobe, dobil na voljo 20 dni dopusta. Skozi delovno dobo bi število dni dopusta naraščalo, a le do 24 dni. Za vodenje enote (vsaj štiri mesece) bi zaposlenemu pripadal dodaten dan dopusta, za uspešnost pa še en dodaten dan.

Za osebne okoliščine, kot je denimo skrb za otroka, se zadeve ne spreminjajo in ne omejujejo, je še pojasnil Pogačar.

Ajanović Hovnik pa je poudarila, da zakon dopusta "ne jemlje, temveč prerazporeja".

dezurni@styria-media.si