Apostolska administratorja ljubljanske in mariborske nadškofije sta zjutraj maševala v svojih škofijah. Andrej Glavan je v nagovoru vernikom poudaril, da velika noč prinaša upanje, Stanislav Lipovšek pa, da vstajenje prinaša novo obdobje človeške zgodovine.

Apostolski administrator ljubljanske nadškofije Glavan je v svojem nagovoru pred verniki v novomeški stolnici dejal, da je velika noč dan, ko je Jezus vstal. Pisci evangelijev po njegovih besedah ne dajo naravoslovnih dokazov niti ne zgodovinskih pojasnil, kako se je to zgodilo, zato je po besedah Glavana za dojemanje tistega, kar se je zgodilo, potrebna predvsem vera. Škof je pri tem izrazil blagor vsem tistim, ki verujejo v velikonočno sporočilo. "Kdor namreč lahko veruje, da smrt nima zadnje besede, se njegovo življenje dejansko spremeni: ni več podvrženo strahovom, temveč ga napolnjuje upanje," je dejal.

"Ravno v tem času potrebni luči in moči"

Za apostolskega administratorja mariborske nadškofije Lipovška pa velika noč predstavlja osrednjo resnico kristjanov in vrhunec odrešenja. Ob tem je opozoril, da če kdaj, potem smo prav v tem času potrebni luči in moči, ki jo prinaša vsebina velikonočnega praznika. To je radostno in upanja polno sporočilo, da vse stiske in negotovosti sedanjega časa niso zadnja beseda, ampak je odločilno, da je Kristus vstal od mrtvih in živi ter s svojim vstajenje začenja novo obdobje človeške zgodovine, je v svojem nagovoru vernikom v stolnici celjske škofije dejal škof.

Zahvalil se je vsem, ki pomagajo ljudem v stiski, posebej tistim, ki so ostali brez službe ali so se znašli na robu preživetja. Kot je dejal, bodo problemi sicer ostali tudi po praznikih, a "nekaj se vendarle dogaja". "Po srečanju s Kristusom, upam, mi postajamo drugačni. V nas in okrog nas naj bo več luči, več miru, več upanja, veselja, več dobrote, potrpežljivosti, medsebojne povezanosti, soodgovornosti in solidarnosti ...," je dejal in vsem zaželel vesele, srečne in blagoslovljene praznike.

Moč nemoči se kaže v odpuščanju in ne v obsojanju

V ljubljanski stolnici je velikonočno procesijo z mašo vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik, v mariborski stolnici pa generalni vikar mariborske nadškofije Janez Lesnika.

V svojem nagovoru je Jamnik spomnil, da Jezus na cvetno nedeljo ni prijezdil s konjenico, ampak na skromnem osliču. Takšen Jezus je po njegovem kritika vsakršne oblike totalitarizma, to je ravnanja, ki gradi na moči določene skupine ljudi, obvladovanju, izključevanju in zatiranju vsake drugačnosti.

Dejal je, da se moč nemoči kaže v odpuščanju in ne v obsojanju ter v temeljnem spoštovanju drugačnosti in različnosti. Poudaril je tudi, da kristjan nima nobene moralne pravice obsojati drugih ali se imeti za boljšega. Hkrati pa mora zaupati tudi takrat, ko se zdi, da je Bog daleč, je še dejal.

"Jezus s svojim vstajenjem omajal gotovost smrti"

Skupaj s katoliki veliko noč praznujejo tudi evangeličani, letos pa tudi pravoslavci. Evangeličanski škof Geza Filo bogoslužje velike noči pravkar vodi v evangeličanski cerkvi Primoža Trubarja v Ljubljani, celjski paroh in namestnik zagrebško-ljubljanskega metropolita za Slovenijo Milan Duduković pa je jutranje velikonočno bogoslužje že opravil malo po polnoči v cerkvi sv. Maksimiljana v Celju.

Filo je v svojem nagovoru vernikom poudaril, da je Jezus s svojim vstajenjem omajal gotovost smrti. "Od Jezusa naprej prazen grob pomeni tudi mesto neizmerno velikega upanja, da se človeško življenje vendarle ne končuje v tej skrivnostni, nekaj centimetrov široki in globoki zastrašujoči jami," je dejal. Prazen grob po njegovih besedah prinaša upanje tudi za tiste, ki v krizi ne vedo, kako bodo preživeli sebe in svoje bližnje, kajti kljub temu "nekje globoko v srcu še vedno živi upanje, da bo tudi tega nekoč konec in se bo vse spremenilo na bolje".