"Medtem ko se je v EU proizvodnja v aprilu povečala za en odstotek, je Slovenija beležila daleč največji, skoraj 8-odstotni padec. Padec je očiten znak, kako občutljiva je naša industrija na visoke cene energentov," so sporočili na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), kjer že od začetka leta opozarjajo na padajoče trende. 

Kot pojasnjujejo, je industrijska proizvodnja pri nekaterih panogah od novembra lani upadla celo za 10 do preko 20 odstotkov. 

Previsoke cene električne energije

Po podatkih Analitike GZS se je v obdobju od novembra lani do aprila letos industrijska proizvodnja medletno skrčila v 13 od 21 predelovalnih dejavnosti. Najbolj prizadete so papirna industrija, proizvodnja kemičnih izdelkov, obdelava in predelava lesa, proizvodnja pohištva ter proizvodnja kovin. "Alarmanten je tudi podatek, da predstavljajo dejavnosti, ki so v tem obdobju beležile več kot 5 % padce industrijske proizvodnje, kar 35 % celotne industrijske proizvodnje," svarijo na GZS.

Zato v izogib padcu dodane vrednosti predlagajo primerljive ukrepe na področju zagotavljanja sprejemljivih cen električne energije. Na tem področju slovenska vlada po njihovi oceni namreč ni storila dovolj. 

"Vlada je sicer zamejila cene energentov za male poslovne uporabnike, vendar je kapica očitno postavljena bistveno previsoko v primerjavi s trenutnimi cenami na trgu. Po drugi strani velika in energetsko intenzivna podjetja nimajo zamejenih cen, ampak morajo zaprositi za pomoč, ki zaradi visokih nabavnih pogodb za elektriko ne dajejo želenega učinka," poudarjajo. Kot dodajajo, so od energetsko najbolj intenzivne industrije, ki je na začetku dobaviteljskih verig, odvisna tudi številna mala in srednje velika podjetja

Vlado pozivajo k ukrepanju: "Le tako bomo lahko zaščitili naše gospodarstvo, ohranili delovna mesta ter ohranili in povečali dodano vrednost ter davčne prihodke."

dezurni@styria-media.si