Na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) so se danes odzvali na 1200 strani kršitev na veleposlaništvih in se pohvalili, kako bdijo nad delom veleposlanikov. Generalni sekretar MZZ Stanislav Vidovič je najprej podrobno pojasnil, kako strokovno usposobljeni morajo biti diplomatski nadzorniki, nato pa v hipu povozil njihove ugotovitve, da je veleposlanica v Parizu Veronika Stabej poneverila pet tisoč evrov s pojasnilom, da pač verjame Stabejevi, ki trdi, da bi morala odškodnina zaradi del v rezidenci pripasti njej. 

Odpoklicana veleposlanica kljub temu, da je po ugotovitvah nadzora na veleposlaništvu poleg drugih kršitev poneverila ček za pet tisoč evrov, ostaja v dobro plačani službi na ministrstvu. Spomnimo, na ček, ki je bil namenjen veleposlaništvu, je dopisala svoje ime ter ga vnovčila na svoj račun. 

Drugje v javnem sektorju odpuščajo za precej bolj bagatelne razloge. "Imel sem primer, ko je en otrok pobegnil, ko so otroke peljali na šolski avtobus. Učiteljica ni takoj obvestila ravnatelja, ampak ga je šla iskat. Potem so otroka našli, bil je pri šoli, ampak ker ni dovolj hitro obvestila ravnatelja, je dobila opomin. Kasneje je nekoga zmerjala v razredu, starši so se pritožili in dobila je odpoved,“ je pojasnil Jernej Zupančič, strokovni sodelavec za pravne zadeve na sindikati vzgoje in izobraževanja. 

Da bi v takem primeru gotovo ostal brez službe, nam je dejal tudi veleposlanik ene izmed zahodnoevropskih držav. 

Karl Erjavec se je odločil, da to ni huda kršitev, čeprav so nadzorniki menili drugače

Foto: Saša Despot Karl Erjavec Kako ukrepa v primeru kršitev, je odvisno od delodajalca. "Najprej delodajalec ugotovi, da je prišlo do kršitev delovnih obveznosti. Glede na težo kršitev ima več možnosti. Na voljo je disciplinski postopek, katerega zaključek je lahko le pisni opomin. Če želi bolj ostro kazen, mora delavca s kršitvijo pisno seznaniti ter ga opozoriti, da mu lahko v primeru ponovitve kršitev v roku enega leta odpove pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Če se kršitve kasneje ponovijo, mora delodajalec delavca pisno obvestiti o kršitvah, ga povabiti na zagovor, da se o njih izjasni. Potem pa se lahko delodajalec odloči, da pogodbo odpove ali pa ne,“ postopek redne odpovedi iz krivdnih razlogov razlaga Zupančič. 

Tak opomin z opozorilom je 1. aprila, torej šele dober mesec in pol po končanem nadzoru, dobila dobila Stabejeva.

Lahko bi našli tudi razloge za izredno krivdno odpoved

Zakon o delovnih razmerjih pa dopušča tudi izredno odpoved iz krivdnih razlogov, pri kateri ni odpovednega roka in odpravnine. Delodajalec lahko delavca odpusti takoj, če ima kršitev vse znake kaznivega dejanja ali če naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Da ima poneverba čeka zelo verjetno vse znake kaznivega dejanja, pa so v poročilu jasno zapisali nadzorniki. 

Primerljivo s poneverbo pet tisoč evrov je v šolstvu na primer zmerjanje

Razlog za odpoved mora biti utemeljen, pravi Zupančič, "to ne pomeni, da mora biti delavec pravnomočno obsojen,“ v primeru tožbe pa o utemeljenosti presodi sodišče. 

"Če bi učitelj z učenci neustrezno ravnal, da bi jih zmerjal, če bi se zgodilo le enkrat, najbrž to še ne bi bil razlog za krivdno odpoved, če bi se to ponovilo, bi bilo treba presoditi, ali je to razlog za odpoved ali bi bil dovolj še en opomin ali druga sankcija, to bi presodilo sodišče. Če bi pa učitelj najprej zmerjal, potem pa bi koga udaril, pa je jasna praksa, da gre za takšno kršitev, zaradi katere se lahko iz krivdnih razlogov da odpoved. Presoja se od primera do primera,“ Zupančič navaja primere iz šolstva. 

Primera kršitev veleposlanice ni želel komentirati, saj področja ne pozna, je pa dejal, da bi država od veleposlanice, ki zastopa državo, najbrž lahko imela kar precej velika pričakovanja. 

Za podobne kršitve so iz službe na MZZ vrgli Reberca

Foto: Žurnal24 Nekdanji veleposlanik v Madridu Peter Reberc. (Foto: BOBO) A tudi na ministrsrstvu za zunanje že imajo nekaj malega prakse z odpovedmi iz krivdnih razlogov. Nekdanjega veleposlanika v Madridu Petra Reberca so na primer vrgli iz službe, ker je za povrnitev stroškov prilagal fiktivne račune za letalske karte ter hotele. Odpoklicali so ga poleti 2010, oktobra so ga odpustili, leta 2012 pa so zoper njega vložili dve tožbi: za vračilo 4.500 evrov in 13 tisoč evrov.

Odpustili so ga torej (zgolj) zaradi očitkov, ki so jih ugotovili nadzorniki: nepravilno porabo proračunskih sredstev, visoko prekoračitev za reprezentanco in nespecificirane račune, brez da bi bil pravnomočno obsojen. Tudi pri Stabejevi so našli podobne kršitve.

Niti na delovnem sodišču ni uspel

Reberc ni uspel s tožbo zaradi nezakonite odpovedi, saj je sodišče ugotovilo, "da bi glede na delo, ki ga je opravljal, od nekdanjega veleposlanika pričakovalo neoporečen odnos do obveznosti ter spoštovanje zakonov in podzakonskih aktov. Reberc pa je vse to kršil, še več, njegovo ravnanje je imelo celo znake kaznivih dejanj. Njegovo delovanje je bilo povsem neprimerno za uslužbenca, ki naj bi predstavljal in zastopal interese Slovenije v tujini,“ je takrat poročalo Delo. 

Voduškovo so odpustili prepozno

Foto: Žurnal24 Nataša Vodušek (Foto: Nik Rovan) Nekdanja veleposlanica v Sarajevu Nataša Vodušek pa je ostala brez službe, ker je leta oktobra 2008 pijana povzročila hudo prometno nesrečo. Odpoved so ji dali šele 8. julija 2013, ko je odšla na prestajanje zaporne kazni. Pravna podlaga za odpoved je bilo določilo iz zakona o delovnih razmerjih, da lahko  delodajalec odpove delovno razmerje, če mora biti delavec zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odsoten z dela. 

Takratni vodja pravne službe na MZZ Boštjan Pucelj je med pričanjem povedal, da so jo odpustili tudi zaradi porušenega zaupanja. Voduškova je namreč trdila, da ni bila pijana in da ni prevozila rdeče luči, pravnomočna sodba pa je pokazala drugače. Pet let pa so Voduškovi, tako je takrat povedal Pucelj, popolnoma zaupali. 

Voduškova je sicer s tožbo uspela dobiti za okrog 86 tisoč evrov bruto plač, saj ji je ministrstvo odpoved dalo prepozno, zaradi porušenega zaupanja pa je ni bilo treba znova zaposliti. Na sodbo se je MZZ pritožilo. 

janez.zalaznik@zurnal24.si

So zaradi malenkosti odpustili vas ali ali koga, ki ga poznate? Sporočite nam!