V Sloveniji je trenutno skoraj 6.600 hektarjev neobdelanih kmetijskih površin, s katerimi gospodari Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (SKZG), od tega je skoraj 700 hektarjev njiv.

Od sklada lahko kmetijsko zemljo najame kdorkoli, čeprav imajo kmetje prednost. Tako je imel še pred petimi leti 7.200 zakupnikov, ki so najemali do 2.500 kvadratnih metrov zemljišča, kar pomeni, da je šlo za vrtičkarstvo oziroma proizvodnjo za lastno oskrbo. Lani je bilo takih zakupnikov le še 5.657. "Zemljišča po teh zakupnih pogodbah so sicer razpršena po območju celotne države in za njih ni posebnega razpisa," pojasnjujejo na skladu. Med temi jih letos slabih 1.200 najema do 500 kvadratnih metrov zemljišč. Vrtičkarji – od malo manjših do malo večjih – za svoje vrtove plačujejo 50 evrov zakupnine na leto. Po ceniku sklada se za vrt plačuje slabih 240 evrov na hektar, ko gre za manjše površine, pa minimalno zakupnino oziroma 50 evrov.

Zemljišča za vrtičke je doslej sklad oddajal le na pobudo vrtičkarjev in niti za letos ne načrtujejo posebnega razpisa. Pravijo, da je manjše površine kmetijskih zemljišč, primernih za vrtičke in zanimivih za vrtičkarje, v bližini naselij na ravnih površinah težko najti. Priznavajo, da imajo možnost, da bi že v sami ponudbi za zakup večje parcele razdelili na več manjših enot: "Sklad pa tega za zdaj še ni prakticiral, tudi zaradi pomanjkanja prostih površin."

Namesto sklada društva

Trenutno od sklada zemljo najema tudi 54 društev, med njimi sta dve vrtičkarski iz Šiške in Murske Sobote. Zlatka Berden, predsednica Društva vrtičkarjev Murska Sobota, pravi, da združujejo okoli 120 članov, ki imajo vsak svoj vrt; obdelujejo po okoli sto kvadratnih metrov na osebo. "Povpraševanja je veliko, a še ni urejenega zemljišča," dodaja. Zaradi predvidenih gradenj se bo moralo namreč nekaj vrtičkarjev seliti, Mestna občina Murska Sobota pa načrtuje ureditev novih območij vrtičkov. Vida Lukač iz urada župana Murske Sobote pravi, da imajo v letošnjem proračunu denar za ureditev prve faze, 1,15 hektarja zemljišč, pozneje pa še en hektar; posamezen vrtiček pa bo velik 50 kvadratnih metrov. "Sistem oddaje vrtičkov v najem še ni natančno določen, vsekakor pa bo ta javen in transparenten," poudarja Lukačeva.

V Ljubljani petkrat dražji

Novi vrtički so zaživeli že tudi v Mariboru, kjer je občina društvu Urbani eko vrt oddala zemljišče v Radvanju, tam pa je po podatkih iz mariborske občine nekaj vrtov še prostih. Nove vrtove že načrtujejo v Ljubljani. Na Mestni občini Ljubljana pravijo, da so 65 vrtičkov uredili in oddali pred tremi leti v Dravljah in Štepanji vasi, zdaj pa proučujejo možnost, da bi uredili od 40 do 50 vrtičkov na nekdanjem vojaškem odpadu. V Mariboru so vrtovi veliki do 200, v Ljubljani do 120 kvadratnih metrov. Precejšnja razlika pa je predvsem v ceni letnega najema – v Mariboru znaša 0,2 evra na kvadratni meter, v Ljubljani pa kar petkrat toliko oziroma en evro na kvadratni meter. Ob tem vrtičkarji v Ljubljani plačujejo še obratovalne stroške, kot so odvoz smeti in stroški za vodo.