Na površini morja lahko obiskovalci slovenske obale trenutno opazujejo pojav, ki mu nismo priča vsako leto. Slovensko morje trenutno sluzi. Nacionalni inštitut za biologijo pojasnjuje, da je "sluzenje morja, ki je bilo v preteklih dneh sprva opaženo v globljih vodnih slojih, kasneje pa so se želatinaste prevleke pojavile tudi na površini morja, naraven pojav". 

"Sluz nastane zaradi delovanja fitoplanktona, ki pod določenimi pogoji velik delež proizvedene organske snovi izločijo v vodo, vendar natančni vzroki in mehanizmi nastanka še danes niso popolnoma razjasnjeni. Občasna hiperprodukcija sluzastih makroagregatov, kot strokovno pravimo temu pojavu, v severnem Jadranu ni nič novega; prvi zapisi segajo v leto 1729, tj. v dobo pred razvojem kmetijstva, industrije, urbanizacije in turizma. Intenzivne raziskave pa so se začele šele po letu 1988, ko so bili sluzasti makroagregati prisotni v severnem Jadranu v zelo velikem obsegu in so močno zaznamovali poletna obdobja tudi v naslednjih letih - 1989, 1991, 1997, 2000, 2002 in 2004. Zadnji pojav v manjšem in kratkotrajnem obsegu je bil opažen v letih 2014 in 2018," so pojasnili. 

Sluz sama po sebi ni nevarna za zdravje kopalcev

Sluzasti makroagregati so lahko belih, rožnatih, rumenih in rjavih odtenkov. Najdemo jih v različnih oblikah in velikostih. "Običajno se agregacije sluzi pričnejo kopičit v globljih slojih (na meji temperaturnega oz. gostotnega preskoka), potem pa se pojavijo tudi na površini, najverjetneje zaradi v sluzi ujetih plinastih mehurčkov, ki jih dvignejo na površino. Vetrovi in površinski tokovi jih čez dan zanesejo proti obali, kjer se nakopičijo, predvsem v zaprtih predelih, mandračih, na plažah," pojasnjujejo na inštitutu. V sluz se pomešajo tudi različni živi in neživi delci.  

Glavna kemična sestavina sluzi so poleg vode ogljikovi hidrati, zato sami po sebi niso nevarni za zdravje kopalcev. "Ker pa se vanje ujamejo številni organizmi, lahko tudi patogeni (npr. fekalne bakterije), ni ravno zaželeno, da zaidejo v telo. Včasih lahko tudi povzročijo iritacije na koži zaradi trdih delcev (skeleti organizmov, delci sedimenta ipd.). Veliko bolj negativen vpliv imajo na organizme, ki živijo pritrjeni na dnu ali na počasi premikajoče se živali, saj se ti sluzi ne morejo umaknit. Zaradi velike količine sluzi je lahko njihovo dihanje oteženo oz. onemogočeno, kar lahko privede do pogina," razlagajo. 

Pojav prisoten v celotnem Tržaškem zalivu

V začetku junija so sluzenje prvi zabeležili v okolici Rovinja v obliki površinskih prevlek. Hrvaški strokovnjaki so takrat to povezali z obilnim spomladanskim cvetenjem fitoplanktona. "V začetku junija smo v slovenskem morju opazili le manjše sluzaste kosmiče in nitke. Vendar so se hitro pojavili tudi večji oblaki sluzi, predvsem v vodnem stolpcu, zato je bilo le še vprašanje časa, kdaj se bodo sluzi pojavile tudi na površini. Naši potapljači so 13. junija 2024 sluzaste oblake in zavese posneli tako v vodnem stolpcu kot na morskem dnu, kjer je lahko opaziti nekatere mobilne morske organizme (denimo morske kumare), kako se pred sluzjo umikajo na višje ležeče dele dna. Trenutno je sluzaste makroagregate opaziti v celotnem Tržaškem zalivu in tudi širše v severnem Jadranu," stanje opisujejo na inštitutu. 

"Kot zanimivost omenimo še to: v nočnih urah lahko v sluzi, nabrani na površini, opazujemo pojav bioluminiscence. Če v sluz namreč dregnemo s palico ali vanjo vržemo kamenje, bomo opazili modro-vijolično svetlikanje. Pojav sproščanja svetlobe je pogost pri različnih morskih organizmih, ljudje pa ga največkrat zaznamo zaradi mikroskopsko majhnih fitoplanktonskih organizmov." 

V preteklosti so se sluzasti agregati razbili oz. razgradili po močnejšem vetru ali nevihtah in pričakujejo, da bo tudi tokrat tako.

dezurni@styria-media.si