Pri internetu so vključeni samo podatki, ki jih raziskovalnim hišam, ki jih zbirajo, sporočajo založniki sami, manjkajo podatki za vsa družbena omrežja, oglaševanje na iskalnikih in številne druge strani, ki omogočajo oglaševanje," o podatkih iz raziskave Mediana IBO pravijo v Media publikumu, največji oglaševalski agenciji pri nas. Raziskava sicer kaže, da na spletu pristane le tri odstotke vsega denarja za oglaševanje, medtem ko naj bi televizija pobrala 82 odstotkov. 

"V Sloveniji natančnega podatka o tem kolikšen odstotek oglaševalskega denarja se nameni v digitalne medije, žal nimamo. Niti v bruto vrednosti. Na Mediani sicer zbiramo podatke o oglaševanju na internetu, vendar so v raziskavo zajete samo domače spletne strani in ne tuje, kot so Google, Facebook, Gmail, YouTube itd.," priznava Irena Setinšek iz Mediane.

Ocena: v svetu 44, pri nas 15 odstotkov

"Globalni delež digitalnih medijev je okoli 44 odstotkov. Za Slovenijo je digitalno oglaševanje ocenjeno na okoli 15 odstotkov in raste, posebej med oglaševalci, ki nagovarjajo mlajše uporabnike in jim sledijo na mobilne platforme. Med njimi so tudi večji oglaševalci, ki za spletni zakup namenjajo že okoli tretjino letnega medijskega proračuna. Na tak način se z vlaganjem v oglaševanje približujejo medijski potrošnji mlajših ciljnih skupin, kjer so spletni mediji (iskalniki, video vsebine, družbeni mediji) vse pomembnejši," pojasnjuje Vesna Žabkar, profesorica za področje trženja na ljubljanski ekonomski fakulteti. 

Gre tudi večina slovenskega denarja v ZDA?

"Študije, koliko digitalnega oglaševanja je pri nas, ni, so le neke ocene, je pa dejstvo, da v Google, Facebook in Youtube odteka vse več denarja, oglašujejo tudi manjši obrtniki, na primer frizerski saloni, ki prej niso oglaševali. Ne vemo niti, koliko je bilo tega oglaševanja v času predvolilne kampanje," opozarja  profesor s Fakultete za družbene vede Marko Milosavljević in dodaja, da gre večina tega denarja najbrž v ZDA.

"V Veliki Britaniji so že pred časom ocenjevali, da 80 odstotkov vsega denarja, ki je namenjen za digitalno oglaševanje, pristane v ZDA, večina pri Googlu, Facebooku in Youtubu. Na vse ostale platforme, med njimi tudi na spletne strani medijev, pride le petina denarja za digitalno oglaševanje. Nimam upanja, da je v Sloveniji kaj drugače," pravi Milosavljević in dodaja, da s cenami oglasov, ki jih diktirata Google in Facebook, noben medij pri nas ne more preživeti. "Z videom Putin Putout je Klemen Slakonja na Youtubu zaslužil le nekaj tisoč evrov, torej niti za stroške. Pri nas je masa možnih gledalcev nekaj sto tisoč ljudi, v svetu milijon ljudi ni nobeno občinstvo, če imaš milijon ogledov na Youtubu ne zaslužiš nič," opozarja Milosavljević.

Otroke varujejo tam, kjer jih več ni

Dodatno opozarja, da podjetja, v katera se steka vse več denarja, niso mediji in zato niso regulirana. "Netflix ni televizija, ampak OTT (ponudnik videa na zahtevo prek spleta), Facebook ni Youtube nista medija. Vi lahko kazensko odgovarjate za komentar, ki ga nekdo napiše na vaši spletni strani, medtem ko za isti komentar, objavljen na Facebooku, ta ne odgovarja. Ali pa v medijih prepoveš oglase za nezdravo hrano in take, ki targetirajo otroke, potem pa te oglase predvajajo na Facebooku ali Youtubu," pravi.

"Otroci pa tako ne gledajo televizije, ampak so na internetu, če za splet nimaš enakih pravil in ga ne omejuješ, potem nima smisla. In ti otroci bodo kmalu zrasli. Digitalno je treba upoštevati in digitalno ni samo 24ur.com in zurnal24.si, Evropska komisija sicer poskuša nekako zaobjeti, da bi bili vsaj uredniško oblikovani kanali na Youtube upoštevani kot medij, ampak kaj točno to pomeni," pravi.

janez.zalaznik@zurnal24.si