Izgleda, da pomen prvega maja kot praznika dela le počasi bledi, kar je čutiti tako iz pogovorov z nekaterimi udeleženci proslav kot tudi iz ankete Žurnala24, na katero je odgovorilo 220 oseb. Namreč, 39 odstotkov anketirancev meni, da je prvi maj le dela prost dan, kljub temu pa jih 36 odstotkov meni, da je to še vedno pomemben praznik za delavce. Dvajsetim odstotkom vprašanih ta dan ne pomeni nič, 6 odstotkov pa v njem vidi priložnost za žur.

Za drugi maj prosti le še letos

Ker v Sloveniji praznik dela praznujemo dva dni, je drugi maj dela prost dan. Vlada pa zaradi varčevanja načrtuje ukinitev dveh doslej dela prostih dni, 2. januarja in 2. maja.

Praznike v Sloveniji zaznamujemo s 15 dela prostimi dnevi. Za novo leto in za praznik dela so delavci prosti po dva dneva, poleg tega pa so dela prosti dnevi slovenski kulturni praznik (8. februar), velikonočni ponedeljek, dan upora proti okupatorju (27. april), dan državnosti (25. junij), Marijino vnebovzetje (15. avgust), dan reformacije (31. oktober), dan spomina na mrtve (1. november), božič (25. december) ter dan samostojnosti in enotnosti (26. december). Med dela proste dneve se prištevajo tudi binkošti, ki so vsako leto na nedeljo, in velikonočna nedelja.

Prazniki, ki niso dela prosti dnevi, pa so združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom (17. avgust), vrnitev Primorske k matični domovini (15. september) in dan Rudolfa Maistra (23. november).

Praznik dela nikjer v EU razen v Sloveniji ne prinaša dveh dela prostih dni. Na Danskem, Irskem in Nizozemskem ter v Veliki Britaniji niti prvi maj ni dela prost dan. Le še v dveh evropskih državah, in sicer v Romuniji in Veliki Britaniji, pa novo leto praznujejo tudi drugega januarja. Res pa v drugih državah hkrati praznujejo silvestrovo in novo leto (v Švici, Latviji in Estoniji ter na Danskem in Finskem).

V EU je torej dvodnevno praznovanje ob omenjenih praznikih redkost, res pa je, da imajo nekatere države dela proste dni ob več krščanskih praznikih kot Slovenija. V več državah so tako dela prosti dnevi med drugim tudi 6. januar (sveti trije kralji), veliki petek, vnebohod in 24. december (božični večer).

Edini praznik, ki je dela prost dan v celotni EU, je božič. V večini držav so dela prosti dnevi tudi novo leto, velikonočni ponedeljek, Marijino vnebovzetje in 26. december, ko je v Sloveniji dan samostojnosti in enotnosti, drugod pa ta dan praznujejo dan obdarovanja oziroma štefanovo.

Ukinitev drugega januarja in drugega maja kot dela prostih dni je predvidena v predlogu zakona za uravnoteženje javnih financ. Kot je navedeno v predlogu, bi to vplivalo na povečanje produktivnosti ter zmanjšanje proračunskih stroškov in stroškov delodajalcev. Po številu dela prostih dni je namreč Slovenija v zgornji polovici držav članic EU.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije takšnemu ukrepu nasprotujejo, saj se tako po intenzivnosti kot po ekstenzivnosti dela po njihovi oceni "uvrščamo v sam vrh med državami članicami EU, minimalno število dni dopusta in dela prostih dni pa skupno ne odstopa od povprečja".