"Ko nam zaupate težavo, moramo mi iz tega iztržiti čim več," je v anonimnem pismu, ki je zaokrožilo po spletu, zapisala farmacevtka, zaposlena v javnem zavodu Lekarna Ljubljana. Navaja, da je od količine prodanih zdravil iz kataloga ugodnosti odvisna njena plača. Če ne proda dovolj, pravi, "bom poklicana na razgovor in kaznovana z nižjo plačo". V nadaljevanju citira tudi kodeks lekarniške deontologije, ki farmacevtu zapoveduje samostojnost in neodvisnost ter osebno odgovornost za zdravila, ki jih je vročil brez recepta.

Nagrada za nagrajevanje
Navedb iz pisma niso v Lekarni Ljubljana ne potrdili ne popolnoma zanikali. V obsežnem odgovoru je vodja marketinga Urška Vračun navedla, da plače v njihovem zavodu določa zakon o sistemu plač javnih uslužbencev, kolektivna pogodba zanje ter za delavce v zdravstvu in socialnem varstvu. Ob tem se plače izračunavajo tudi na podlagi podzakonskih uredb o uspešnosti in povečanem obsegu dela ter prodaje blaga na trgu, pa tudi na podlagi aktov delodajalca. Plača zaposlenih je tako res sestavljena iz osnovne plače in iz dela plače za delovno uspešnost. Vračunova je povedala, da je prehod na nov plačni sistem v lekarnah preverilo tudi ministrstvo za zdravje in ugotovilo, da so dodatki v skladu z zakonodajo in kolektivnimi pogodbami. Lekarna Ljubljana je dobila celo nagrado za sistem ocenjevanja in obračunavanja dela plače za delovno uspešnost. Za ocenjevanje delovne uspešnosti v skladu s kriteriji pa so zadolženi vodje lekarn in oddelkov.

V Lekarniški zbornici Slovenije so sicer dejali, da z internimi akti članic niso seznanjeni. Na načelni ravni pa menijo, da mora farmacevt v skladu z visoko etično zavezanostjo v okviru strokovne usposobljenosti preprečiti nepravilno zdravljenje. "Interes pacienta mora postaviti pred svoje ekonomske interese," navajajo.