"Banka mi je za plačilo dolga na podlagi izvršbe zaračunala več kot 40 evrov, kar je več, kot je znašal dolg. Dvomim, da imajo s tem res toliko stroškov, mislim, da le izkoriščajo ljudi, ki so v stiski," meni naša bralka.

V Združenju bank Slovenije pojasnjujejo, da v zvezi s tem niso podali nobenih smernic, saj so tarife stvar poslovne politike vsake banke, da pa imajo banke z izvajanjem sklepov o izvršbi veliko dela in posledično tudi precejšnje stroške. Poudarjajo, da smo se z vsemi stroški, ki jih banke zaračunavajo, strinjali, ko smo podpisali pogodbo o vodenju računa.

V različnih bankah so razložili, da mora banka preveriti, ali se podatki o dolžniku ujemajo, sklep vnesti v evidenco, pri sodnih sklepih še izračunati obresti, o vnosu obvestiti upnika, rezervirati sredstva, ki se smejo rubiti, ter poplačati dolg in o tem poslati obvestila.

Foto: Žurnal24 Več za stroške kot za dolg Če denarja ni dovolj, pa morajo sklep ohraniti v evidenci, spremljati prilive in upnika obvestiti, če na računu eno leto ni rubljivih sredstev. O vsem tem morajo poročati Ajpesu, pa tudi v sistem Sisbon, kar pomeni, da lahko izvršba poslabša vašo boniteto, če boste želeli v prihodnosti najeti posojilo. V bankah so tako prepričani, da cena storitve odraža dejanske stroške delovne sile, vzdrževanja programske opreme in materialnih stroškov, ki jih imajo z izvršbami.

Zahtevki za bagatelo

Po podatkih carinske uprave (Curs) je skoraj pol predlogov za izvršbo za dolg v višini med 100 in 500 evri, toda skoraj tretjina ali več kot 100.000 jih je za zneske, nižje od 50 evrov. V teh primerih za stroške izvršbe dolžnik plača več kot dolguje, saj poleg bančnih stroškov 25 evrov za izvršbo zaračuna še Curs. Dobrih 12.000 predlogov za izvršbo pa je bilo lani celo za zneske, nižje od 20 evrov.