V društvu Ekologi brez meja, ki letos nadgrajuje prvi nacionalni register divjih odlagališč, ocenjujejo, da si reden popis lahko privošči le redko katera občina, saj je za en odstotek ozemlja Mestne občine Ljubljana (MOL) potrebnih 12 tisoč evrov.

Alenka Loose, načelnica oddelka za varstvo okolja MOL, tega zneska ni komentirala. Je pa pojasnila, da ima MOL že od leta 2006 interaktivno bazo nelegalnih odlagališč odpadkov, v kateri jih je trenutno registriranih 2.143. Bazo, je dodala, redno vzdržujejo in posodabljajo, toda “še vedno obstajajo območja, za katera nimamo podatkov". V MOL naj bi bilo več tisoč nelegalnih odlagališč velikosti en kubični meter in več, v to pa niso upoštevani nelegalno odloženi komunalni odpadki. "Te redno odstranjujemo na osnovi odločb mestne inšpekcije," pravi Loosejeva.

MOL je Ekologom brez meja svojo bazo dala na voljo že lani, sodelovala pa bo tudi pri nacionalnem registru divjih odlagališč. Zdaj se po besedah Loosejeve pogovarjajo o konkretnih dejavnostih.

Vsako leto nima smisla
Na MOL menijo, da ne bi imelo smisla popisovati nelegalnih odlagališč vsako leto, saj je območje preobsežno za hiter kakovosten popis, zato se bodo tega lotili po fazah in prioritetah. To so tudi odgovorili Računskemu sodišču RS, ki je predlagalo popis na celotnem ozemlju MOL.

Do zdaj trije popisi
Do zdaj so na MOL naredili tri popise: leta 2006 na vodovarstvenem območju, pomembnem za oskrbo s pitno vodo, leta 2008 na celotnem območju krajinskega parka in leta 2009 še na desetih območjih na zemljiščih, ki so pretežno v lasti MOL. Stroški vseh treh popisov so bili 55.380 evrov.