Kot je ta teden poročala hrvaška tiskovna agencija Hina, se je delež slabih posojil na Hrvaškem leta 2011 povečal za 1,2 odstotne točke. HNB je ob tem opozorila, da se obseg slabih kreditov v državi povečuje že vse od izbruha finančne in gospodarske krize leta 2008.

Tedaj je bilo sicer na Hrvaškem med vsemi potrjenimi krediti "le" 4,94 odstotka slabih posojil. Ta delež se je nato leta 2009 povečal na 7,8 odstotka, leta 2010 na 11,23 odstotka, lani pa na 12,42 odstotka.

Najbolj pridna državna podjetja

Glede na podatke hrvaške centralne banke sicer kredite najbolj pridno vračajo državna podjetja. Od skupaj 31,5 milijarde kun (4,15 milijarde evrov) posojil, ki so jih imela konec lanskega leta hrvaška državna podjetja, je bilo namreč slabih kreditov le 0,3 odstotka.

Na drugi strani imajo največ težav z vračanjem posojil trgovska podjetja. Od skupaj 122,9 milijarde kun (16,21 milijarde evrov) posojil v njihovih rokah je bil delež slabih posojil konec lanskega leta 20,10-odstoten.

Slovenija: delež slabih posojil 19 odstotkov

Po podatkih Banke Slovenija je bilo v Sloveniji medtem lani odobrenih za 37,69 milijarde evrov kreditov, delež slabih posojil, za katera se štejejo tista, ki s plačilom zamujajo več kot 90 dni, pa je bil okoli 19-odstoten.

Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je na februarskem posvetu o vlogi bank pri reševanju finančnih težav podjetij izrekel več kritik do posojilne dejavnosti in upravljanja s slabimi posojili. Med drugim je naštel prepočasno ukrepanje bank do zamudnikov, premalo aktivno vlogo pri reševanju podjetij in preveliko nepreglednost slabih posojil.