Stiska. “Med ključne socialne dejavnike, ki so vplivali na povečanje števila samomorov lani, lahko umestimo posledice finančne krize,” pravi Bogdan Dobnik, predsednik Ozare Slovenija. Po njegovih besedah imajo v številnih evropskih državah rahlo povečanje števila umrlih zaradi samomora, zlasti med zaposlenimi v gradbeništvu in javnem sektorju.

Še vedno trend upada

Po podatkih inštituta za varovanje zdravja (IVZ) je lani v Sloveniji samomor storilo 437 ljudi, leto prej 416. “Število umrlih se je res nekoliko povečalo, je pa bilo število samomorov lani kljub temu manjše kot prejšnja leta,” opozarja Dobnik. Da je v Sloveniji še vedno razviden trend upada števila samomorov, ugotavlja tudi Alenka Tančič Grum z IVZ: “V zadnjih desetih letih je bilo skoraj 30-odstotno zmanjšanje števila samomorov.”

“Strogo statistično gledano povečanje števila samomorov lani ni preveč skrb vzbujajoče,” ocenjuje Dobnik. Glede na negotove razmere pa se po njegovi oceni lahko upravičeno bojimo, da v prihodnjih nekaj letih število samomorov ne bo 
upadlo.

“Naši svetovalci na telefonski krizni liniji Klic v duševni stiski poročajo, da o finančni stiski in socialno-ekonomskih težavah pripoveduje vedno več klicateljev,” nam zaupa Anka Zavasnik iz Centra za mentalno zdravje na Psihiatrični kliniki Ljubljana. Po njenih besedah so pogosti tudi klici ljudi, ki so zaskrbljeni, da ob zniževanju socialnih podpor ne bodo mogli več preživeti.

O samomorih tudi otroci

Da zaradi vse večje stiske narašča število poskusov samomora tudi med otroki, opozarja Anita Ogulin iz Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje. “Absolutno lahko pričakujemo povečanje samomorilnosti tudi med otroki in mladimi, saj vse več otrok nima dostopa do osnovnih dobrin za življenje,” opozarja.