Po letu nove socialne zakonodaje se je število upravičencev do socialnih prejemkov drastično zmanjšalo, čeprav število ljudi, ki živijo pod pragom revščine, vztrajno raste. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) trdi, da gre za rezultat učinkovitejšega nadzora nad premoženjem. Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije pa opozarja, da je prejšnja vlada pod pretvezo lova na čarovnice oziroma kršitelje zakonodaje od socialnih prejemkov odrezala večino. "Ta vlada bi to lahko spremenila, pa ni, zato je prav tako odgovorna," dodaja.

Sto tisoč manj

Decembra 2011 je bilo do otroškega dodatka upravičenih dobrih 371 tisoč ljudi. Enajst mesecev pozneje je bilo teh za dobrih 95 tisoč manj.

Država je za otroške dodatke konec leta 2011 izplačala skoraj 25 milijonov evrov, medtem ko je oktobra 2011 plačala dobrih 20 milijonov evrov. Otroški dodatek so dvignili s 67 na 77 evrov. "Pri tem je treba poudariti, da se je število prejemnikov zmanjšalo zaradi ukinitve otroških dodatkov za starejše od 18 let," opozarjajo na MDDSZ. Na ta račun naj bi bilo izločenih 70 tisoč ljudi. MDDSZ krivdo za zmanjšanje števila prejemnikov pripisuje tudi uveljavitvi cenzusa v višini 64 odstotkov povprečnega mesečnega dohodka. Trideset tisoč ljudi tako otroškega dodatka naj ne bi več prejemalo, ker v štiričlanski družini starši zaslužijo več kot 2.500 evrov.

Kaj je merilo spremembe

Konec leta 2012 je manj ljudi prejemalo tudi redne in izredne denarne socialne pomoči. Decembra 2011 jih je bilo 50.131, novembra lani pa dobrih 2.800 manj. "Ugotavljamo, da nova socialna zakonodaja pri prejemnikih denarne socialne pomoči ni prinesla večjih sprememb," trdijo na MDDSZ. Dodajajo, da "nekaj ljudi do pomoči ni več upravičenih, ker imajo večje premoženje, prihranke in dohodke v družini". Osnovni znesek se je v začetku leta 2012 povečal za približno 30 evrov. Posameznik dobi največ 260, družina pa 780 evrov na mesec.

Starejše prežema strah

Decembra 2011 je varstveni dodatek prejemalo skoraj 50 tisoč ljudi. Nato se mu je odpovedalo slabih 12 tisoč starejših. Skozi leto se je dodatku na centrih za socialno delo (CSD) dodatno odpovedalo 6.100 ljudi. 21.100 ljudi je zaradi prevelikega premoženja, prihrankov oziroma dohodkov v družini prejelo negativno odločbo. Tako ga ta hip prejema skoraj 39 tisoč ljudi manj kot pred enim letom – le še 11 tisoč. "Pri varstvenem dodatku so razlogi za velik upad različni. Veliko upravičencev se mu je vnaprej odpovedalo, ker gre za vračljiv prejemek, ki ga država uveljavlja po smrti upravičenca iz zapuščine," pojasnjujejo na MDDSZ. Lukić opozarja, da bi bilo treba upoštevati slovensko specifiko oklepanja lastniškega stanovanja. "Starejši, ki so socialno najbolj ogroženi, tako sicer imajo sobo, kjer živijo, a nimajo nič, od česar bi živeli. Tako nismo rešili ničesar," še dodaja.