Najmočnejši potres je bil 22. septembra ob 22. uri z lokalno magnitudo 1,5. Potresi so se nato nadaljevali še nekaj ur, je pojasnila seizmologinja z Agencije RS za okolje (Arso) Polona Zupančič.

V nedeljo se je nekaj po 23. uri zgodil potres z magnitudo 2,4 v istem žariščnem območju. Tudi temu potresu so vso noč sledili številni šibkejši, ki so jih čutili prebivalci Kostanjevice na Krki in okoliških vasi, je potresne aktivnosti minulega tedna opisala seizmologinja.

Močno je bobnelo

Tresenje tal je spremljalo močno bobnenje. To je po njenih besedah pogost pojav, ki spremlja predvsem plitve potrese. Povprečna globina, na kateri se dogajajo potresi v Sloveniji, je pet do 15 kilometrov.

V paniki bežali iz hiš

Plitvejši potresi povzročijo kljub majhnim magnitudam večje učinke. Tako je potres 25. septembra prebivalce vasi pod Gorjanci tako prestrašil, da so nekateri v paniki bežali iz hiš, poleg glasnega bobnenja pa so poročali tudi o močnem tresenju, škripanju pohištva ter prevračanju manjših nestabilnih predmetov, je dejala.

Potresov ni mogoče napovedati

Foto: Shutterstock potres seizmograf Potresov se ne da napovedati. Na podlagi povečane potresne aktivnosti v preteklih dneh seizmologi zato ne morejo napovedati časa, kraja in moči naslednjih potresov. Kot je poudarila Zupančičeva, "so po eni strani potresi naključni, saj ne vemo, kje se bodo zgodili, po drugi strani pa se zgodijo tudi tam, kjer so že nekoč bili".

V preteklosti so se na tem območju že dogajali potresi, na primer potres pri Brežicah leta 1917, ki je dosegel največjo intenziteto po Evropski potresni lestvici. Zupančičeva je zadnje potrese primerjala s potresom leta 1984 z lokalno magnitudo 4,2, ki je nekaj poškodb na stavbah povzročil v Kostanjevici na Krki in okoliških vaseh.

Lani novembra pa je potres v vaseh Stojanski Vrh in Vinji Vrh z lokalno magnitudo 4,2 nastal na globini šestih kilometrov, čutili pa so ga prebivalci večjega dela države.

Več kot tisoč potresov na leto 

Seizmologinja je poudarila, da je Slovenija država s srednjo potresno nevarnostjo, saj je potresov na naših tleh vsako leto več kot tisoč. Edina učinkovita zaščita je tako potresno odporna gradnja in upoštevanje navodil uprave za zaščito in reševanje o ukrepih pred potresom, med potresom in po potresu.

Pas večje potresne nevarnosti poteka po osrednjem delu Slovenije od severozahoda proti jugovzhodu države. Potresno delovanje na območju Slovenije povzroča približevanje Afriške in Evropske tektonske plošče, med katerima leži še manjša Jadranska plošča. Premikanje tektonskih plošč povzroča napetost v smeri sever-jug, ki se sprošča v obliki potresov ob številnih prelomih.

dezurni@zurnal24.si