Kot je pojasnil predsednik komisije za informiranje in analize Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) Jani Bele, so lani prvič opravili več kot 400 reševalnih akcij.

En od vzrokov je v tem, da so bile lani sve leto zelo dobre razmere za hojo v gore.

Število posredovanj gorskih reševalcev tako raste zaradi vse večjega obiska gora, pa tudi zaradi športov v gorah, kot je jadralno padalstvo.

Boljša opremljenost planincev

V zadnjih letih se je močno izboljšala opremljenost planincev. Tako je tudi lani število smrtnih žrtev nesreč v gorah manjše kot leta pred tem, in sicer je v gorah lani v 406 nesrečah umrlo 28 oseb, poškodovanih pa je bilo 219.

Posebej Bele opaža porast nesreč zaradi telesne nepripravljenosti planincev, ki je velikokrat tudi vzrok padcev in zdrsov.

V gorah ponekod še sneg

Trenutne razmere v gorah, kjer je na severnih pobočjih še sneg, terjajo previdnost planincev pri izbiri same ture. Na poteh je tudi veliko kamenja, ki se lahko zakotali v dolino, zato je potrebna zelo dobra oprema z varovalno čelado.

To sicer v slovenskih gorah uporablja vse več ljudi, kar Bele pripisuje stalnemu opozarjanju s strani GRZS in Planinske zveze Slovenije (PZS) ter policijskim preventivnim akcijam.

Preventivni pomen bo imela tudi nova knjiga Sto let organiziranega gorskega reševanja v Sloveniji 1912–2012, ki bo naprodaj od naslednjega tedna.