Leta 2008 je restavracije McDonald'sa obiskovalo 28 odstotkov Slovencev, letos pa dobrih 33 odstotkov, opaža raziskava Mediana TGI.

“Finančni krč se odraža tudi pri favoriziranju prehrambnih izdelkov. Iz leta v leto manj ljudi kupuje hrano, ki ne vsebuje umetnih dodatkov, odločilen dejavnik je višja cena teh živil,” ugotavljajo.

Cene gor, poraba dol

V Mediani zaznavajo, da je kljub višjim cenam hrane tedenska poraba za živila vedno nižja. Leta 2008 smo povprečno porabili 41 evrov, letos pa 39. “Ljudje vedno bolj iščejo ugodne nakupe in trgovske blagovne znamke vztrajno širijo svoje linije 
izdelkov,” pravijo.

Razlike s Hrvati

Za ekološko predelano hrano je pripravljenih plačati več 40 odstotkov Slovencev, enako mislečih je 34 odstotkov Hrvatov. “V primerjavi z našimi južnimi sosedi se bolj izogibamo maščobam v hrani, zanimivo pa bolj favoriziramo slaščice,” opažajo. Kar 15 odstotkov Slovencev med prehranjevanjem neprestano sešteva kilokalorije.

Da je hitra hrana škodljiva, meni tri četrtine Slovencev, s tem se strinja polovica Hrvatov. V zadnjem letu je restavracijo s hitro hrano vsaj enkrat obiskalo 46 odstotkov Slovencev in 
36 odstotkov Hrvatov.

Bolj kot naši južni sosednje obiskujemo tudi restavracije. V zadnjem letu je restavracijo vsaj enkrat obiskalo 75 odstotkov Slovencev in le 45 odstotkov Hrvatov.