Število delovno aktivnih tujcev se je v enem letu povečalo za 9,3 odstotka, število delovno aktivnih državljanov Slovenije pa za 1,2 odstotka. Podatki se nanašajo na letošnji in lanski september.

Leta 2013 je bilo v Sloveniji delovno aktivnih 53 tisoč tujcev, letos jih je več kot 109 tisoč, kar pomeni, da se je njihovo število v osmih letih več kot podvojilo.

Kot kaže, pri nas že zmanjkuje ljudi, ki so pripravljeni poprijeti za delo, čeprav je na zavodu za zaposlovanje prijavljenih skoraj 66 tisoč ljudi. Podrobneje lahko o tem berete tukaj.

Leta 2013 je bilo med delovno aktivnimi sedem odstotkov tujcev, zdaj jih je že 12,4 odstotka.

V predelovalnih dejavnostih je le 14 odstotkov vseh delovno aktivnih tujih državljanov, a v zadnjem letu se je zaposlilo 1605 slovenskih državljanov in 4326 tujih državljanov, njihovo število se je povečalo za petino.

V gradbeništvu, kjer je skoraj pol vseh delovno aktivnih tujcev, se je v enem letu na novo zaposlilo trikrat toliko tujih državljanov kot slovenskih državljanov.

Skoraj tretjina zaposlenih v dejavnosti prometa in skladiščenja je tujih državljanov. Njihovo število se je v enem letu povečalo za 604. medtem ko se je število delovno aktivnih slovenskih državljanov zmanjšalo za 404.

Ves čas nas je okrog dva milijona, toda ...

"Po letu 2012 se Slovenija sooča z intenzivnimi demografskimi spremembami. Čeprav se število prebivalcev Slovenije že dlje časa giblje okoli dveh milijonov, pa se od leta 2012 intenzivno spreminja starostna sestava prebivalstva, in sicer v smeri povečevanja deleža starejših. Pri tem se število prebivalcev, ki spadajo v najbolj aktivno starostno skupino (20–64 let), zmanjšuje za okoli osem tisoč oseb letno, število starejših (nad 65 let) pa v podobnem obsegu povečuje. Takšne demografske spremembe prispevajo k naraščanju problema pomanjkanja delovne sile, kar predstavlja izziv tako za podjetja kot tudi za nosilce ekonomske politike," pravijo na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar).

V zadnjih desetih letih je več priseljenih kot odseljenih tujcev, "kar kaže na to, da delodajalci problem pomanjkanja delovne sile vseskozi rešujejo z zaposlovanjem tujih delavcev".

Slika: Priseljevanje in odseljevanje v obdobju 2008–2020

Foto: UMAR Priseljevanje

A priseljevanje je zgolj eden izmed možnih pristopov za soočanje s pomanjkanjem, pravijo na Umarju. "Treba je vzpostaviti pogoje za zgodnejši vstop in kasnejši izstop s trga dela, kar zahteva večjo povezanost izobraževanja in gospodarstva, vzpostaviti sistem vseživljenjskega izobraževanja, ki bo omogočal zaposljivost in menjavo karier skozi celotno življenjsko obdobje, ter spodbuditi zdrav način življenja in vlaganja v varnost ter varstvo pri delu. Za večjo učinkovitost uporabe človeškega kapitala je treba okrepiti medgeneracijsko sodelovanje v podjetjih in spodbujati razvoj managementa različnih generacij (age-management). Potreba po vseživljenjskem učenju izhaja tudi iz uvajanja avtomatizacije in robotizacije, ki spreminjajta delovna mesta in zahtevata nova znanja," pravijo na Umarju.

"Oblikovati je treba učinkovito migracijsko in integracijsko politiko, ki bosta zagotavljali pogoje za kakovostno življenje priseljencev in tudi pogoje za vračanje slovenskih državljanov iz tujine, kroženje možganov ter privabljanje delavcev z ustreznimi znanji iz drugih držav," še dodajajo na Umarju.

janez.zalaznik@styria-media.si