Kohezijska politika Evropske unije je varovalka, ki skrbi za zmanjšanje razlik med regijami in spodbuja enakomeren razvoj v vseh delih Evrope. Ta politika je srce solidarnosti v Evropski uniji, saj jo financirajo sredstva Evropske unije in se osredotoča na podporo gospodarskemu, socialnemu in teritorialnemu razvoju manj razvitih regij.
Rezultati raziskave Eurobarometer iz leta 2023 kažejo, da je splošna ozaveščenost Evropejcev in Slovencev o projektih, ki jih financira Evropska unija, kar 39-odstotna, kar je več kot pred nekaj leti. Polovica anketirancev je že slišala za Evropski sklad za regionalni razvoj in/ali Kohezijski sklad, okrog polovica jih je tudi slišala za Evropski socialni sklad, medtem ko je le 29 odstotkov anketirancev slišalo za REACT-EU ali NextGenerationEU.
Od vseh vprašanih jih je 79 odstotkov menilo, da imajo projekti, financirani s strani evropskih skladov, pozitiven vpliv na njihovo regijo ali mesto. 63 odstotkov vprašanih meni, da bi morala Evropska unija vlagati v vse svoje regije, 33 odstotkov pa meni, da bi morala Evropska unija vlagati le v revnejše regije.
Kako zadovoljni smo Slovenci?
Kar 64 odstotkov Slovencev pozna vsaj en projekt, ki je bil deležen finančne pomoči iz Kohezijskega sklada. Poleg tega pa 92 odstotkov Slovencev pravi, da so ti projekti pozitivno vplivali na razvoj njihovih mest in regij. To je precej višje od evropskega povprečja.
72 odstotkov Slovencev je slišalo za Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in/ali Kohezijski sklad. Približno 74 odstotkov jih je slišalo za programe Erasmus+, 39 odstotkov pa za Evropski socialni sklad, le 19 odstotkov pa za program Interreg.
Velika večina Slovencev se strinja, da ukrepi EU vplivajo na njihovo vsakdanje življenje.
Kaj so najpomembnejše teme za Slovence?
Za Slovence so najpomembnejše vrednote, ki jih zastopa EU, demokracija, človekove pravice, svoboda govora in pravna država.
Najpomembnejše teme za črpanje kohezijskih sredstva po mnenju Slovencev pa so: izobraževanje, zdravstvo in socialna infrastruktura (93 odstotkov), okolje (91 odstotkov), prometne zmogljivosti (železnica, cesta ali letališča) (87 odstotkov), raziskave in inovacije (81 odstotkov), podpora malim in srednje velikim podjetjem (80 odstotkov).
Najmanj pomembna tema za Slovence pa je sprejem in integracija migrantov in beguncev. Večina Slovencev tudi meni, da so politike EU podprle države članice pri odzivanju na izredne zdravstvene razmere in okrevanje gospodarstva med pandemijo covid-19.
Torej, na splošno smo Slovenci zadovoljni s Kohezijskim skladom in izvedenimi projekti v lokalnem okolju.
Kako pa je v ostalih delih Evrope?
V celotni Evropski unije ostaja na splošno pozitivno dojemanje projektov financiranih s sredstvi EU, zlasti na Poljskem, kjer 95 odstotkov vprašanih pozitivno ocenjuje njihov učinek. Poljaki so tako najbolj zadovoljni s Kohezijskim skladom, sledijo Irci in Slovenci (92 odstotkov). Najmanj zadovoljni pa so Italijani, Nizozemci in Danci.
71 odstotkov Evropejcev sicer meni, da ukrepi Kohezijskega sklada vplivajo na njihovo vsakdanje življenje. Kar 57 odstotkov Evropejcev meni, da projekti, ki jih financira EU, bistveno prispevajo k njihovemu občutku državljanstva EU.
Med prednostnimi nalogami sklada, so vprašanim najpomembnejše izobraževanje, zdravstvo, ter socialna infrastruktura in okolje. Nazadnje obstaja prednost podnacionalnemu odločanju v projektih regionalne politike EU, z opaznim zavedanjem o čezmejnem sodelovanju in makro-regionalnih strategijah.
Glavni vir informacij o evropskih politikah sta v vseh državah EU internet (38 odstotkov) in televizija (36 odstotkov), sledijo lokalni časopisi (24 odstotkov) in informacijske table ob naložbah (24 odstotkov).
Zaključimo lahko z ugotovitvijo, da večina Evropejcev pozna Kohezijskih sklad in vsaj en izveden projekt v njihovem lokalnem okolju. Večina se tudi zaveda pozitivnega učinka projektov na njihovo regijo in državo.
Večina to financiranje pozna malo manj pa dejstvo, da se s tem denarjem in aneksi preplačujejo domače gradbince. Za to …