Vlada je včeraj parlamentu v sprejemanje po nujnem postopku poslala paket zakonov, ki naj bi uredili plačilno disciplino. V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) niso prepričani, ali bodo naredili več škode kot koristi.
Samoprijava zamudnikov
Če bo dovolj poslancev za, bo plačilni rok omejen na največ 60 dni. Kadar ne bo določen v pogodbi, bo 30 dni od prejema blaga ali računa.
Preverjanje. Pri javnih naročilih zdaj ponudniki pogosto kot podizvajalce prijavljajo svoja hčerinska ali povezana podjetja, dejanski podizvajalci pa zato niso upravičeni do neposrednih plačil. Vlada zato predlaga, naj se preverja kapitalska povezava.
Kdor bo zamujal s plačilom, bo moral v 15 dneh od začetka zamude svojo terjatev prijaviti Ajpesu, ki bo izvajal obvezni večstranski pobot terjatev (kot je nekoč počela Služba družbenega knjigovodstva).
GZS opozarja, da določeni posli zahtevajo daljše plačilne roke, pa tudi, da učinki obveznega večstranskega pobota niso ocenjeni.
"Stroka opozarja na nevarnost zmanjšanja, ne povečanja likvidnosti tudi za najbolj prizadeta mala podjetja," opozarjajo.
Popravek zakona o DDV pa predvideva, da podjetje za račune, ki jih dobaviteljem kljub poteku roka še niso plačali, ne smejo več uveljavljati odbitka DDV.
Ministrstvo za finance v gradivu priznava, da take rešitve nima še nobena država ter da bo prinesla več administriranja Dursu in davčnim zavezancem, a trdi, da sorazmerno s cilji zakona.
GZS opozarja, da bodo tisti, ki zaradi neplačnikov sami ne morejo poravnati računov, "dvakrat plačali državi" in da bo predlog bistveno poslabšal likvidnost izvoznih podjetij.