"Davki, ki obremenjujejo delovna mesta in gospodarstvo, se bodo zniževali, zato pa se lahko zgodi, da se bo začelo za nekatere oblike dohodkov, kot so avtorske pogodbe, pogodbe o delu in študentsko delo, za katere se zdaj ne plačujejo prispevki, te začelo plačevati. Vse oblike dela bi bile tako enako obremenjene, rešitve pa moramo še domisliti," je včeraj napovedal minister za finance Janez Šušteršič.

"To je presenečenje"

"Glede na to, da si je Šušteršič v preteklosti vseskozi prizadeval za nižje obremenitve dela v globalu, je ta njegova napoved precejšnje presenečenje. Res je, da študentsko delo povzroča distorzije na trgu dela, in predlog zakona o malem delu, ki je žal padel, je bil korak v pravo smer," je komentiral Dušan Mramor, dekan ljubljanske ekonomske fakultete in nekdanji finančni minister. Če se bo napoved uresničila, se bodo zagotovo podražile šolnine za izredni študij, je napovedal, višji bodo stroški univerze v celoti. "Ta ukrep bo moje kolege na fakultetah zagotovo prizadel bolj, kot so jih zadnji proračunski rezi," je včeraj še ocenil finančni minister.

Udarec za študente

Napoved je presenetila tudi študentske servise. "Povpraševanje po študentskem delu bo zagotovo manjše, ker bo za delodajalce dražje, verjetno bo tudi več dela na črno," je ocenila Nataša Zorec, direktorica Študentskega servisa Maribor.

Brez kapice slabo

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) načeloma podpira približno enako obremenitev vseh oblik dela z davki in prispevki. "A to je sprejemljivo samo ob istočasni vzpostavitvi socialne kapice, torej limitiranja plačevanja prispevkov navzgor. Da bi dosegli želeni učinek, mora biti kapica postavljena tako, da zajame vsaj četrtino zaposlenih," so dejali. Enaka obdavčitev vseh oblik dela po njihovi oceni pomeni tudi nekoliko večji priliv v javne 
blagajne.