Kot slavnostni govornik je nastopil predsednik DZ Janko Veber, ki je dejal, da so slovenski branitelji leta 1991 dokazali, da so lahko kos še tako nemogoči nalogi. Opozoril je tudi, da je treba takratna drzna domoljubna dejanja obvarovati pred pozabo.
Veber je spomnil, da so v času osamosvojitvenih dogodkov oblasti takratne SFRJ skušale narediti vse, da do osamosvojitve ne bi prišlo. Tako je bil tik pred prisego prve slovenske demokratično izvoljene vlade izdan ukaz o takojšnji premestitvi orožja iz civilnih skladišč slovenske Teritorialne obrambe v skladišča JLA, ki bi praktično pomenil razorožitev teritorialne obrambe.
O golorokih braniteljih
A v občinah Jesenice, Radovljica, Tržič in delno tudi v Kranju so se po besedah Vebra temu uprli in ukaza niso izvršili ter si s tem zagotovili prepotrebno oborožitev, ki jim je služila v poznejših spopadih in operacijah osvobajanja mejnih prehodov zgornjesavske doline.
Prav dejstvo, da so bili slovenski branitelji skorajda goloroki, po besedah Vebra postavi proces slovenskega osamosvajanja v povsem drugačno luč. Tako so bili namreč branitelji pred skorajda nemogočo nalogo - zavarovati in uspešno izpeljati proces osamosvojitve proti bolje oboroženemu in številčnejšemu agresorju. "Vendar pa ste dokazali, da ste lahko kos še tako nemogoči nalogi," je dejal Veber.
Podprl predlog veteranov
Predsednik DZ se je veteranom opravičil, da morajo prispevati k sanaciji razmer v državi z ukrepi, "ki so prizadeli njihov ponos in pripadnost domovini", ter jim čestital, da so se odločili, da zberejo podpise za vložitev predloga novele zakona za uravnoteženje javnih financ, s katero bi ohranili pravico do dodatnega zdravstvenega zavarovanja za vse vojne veterane.
Izrazil je upanje, da bo tokrat večina poslancev podprla novelo, "saj se moramo zavedati, da te pravice pomenijo priznanje države za prispevek, ki so ga vojni veterani dali za svobodo in samostojno Slovenijo".
Spomnil se je tudi vseh, ki so takrat izgubili življenja, in poudaril, da je predvsem zaradi njih treba ohraniti spomin na veteranska dejanja. Spomin na takratne dogodke, opozarja Veber, namreč neizprosno bledi, zato je odgovornost tistih, ki se teh dogodkov "še spominjamo, da ta tvegana, drzna domoljubna dejanja obvarujemo pred pozabo".
Danes tudi v Rožni dolini
Mednarodni mejni prehod Karavanke Hrušica, ki je bil tisti čas eden najpomembnejših mejnih prehodov, so enote JLA zasedle 27. junija 1991. Dan pozneje so se zasedbi uprli slovenski teritorialci, ki so v nekaj dneh, 1. julija, tudi dosegli, da so jugoslovanske oblasti podpisale popoln umik JLA iz vseh mejnih prehodov v zgornjesavski dolini.
Danes se bodo s slovesnostjo spomnili še dogodkov na mejnem prehodu Rožna Dolina pri Novi Gorici, ki ga je v času osamosvojitvene vojne prav tako zasedla JLA. Prav na današnji dan leta 1991 so namreč pripadniki teritorialne obrambe, policisti in nekateri civilisti v bliskoviti akciji prehod osvobodili.