Predsednik DL Gregor Virant, ki podpira nekatere predloge SDS, je kritičen do načina pridobivanja podpore zanje. Ta se pridobiva z argumenti in dialogom, ne pa s trgovanjem, meni. Kot pravi, so predčasne volitve vedno ena od možnosti, vendar se mu ne zdi spodobno trgovanje na način "podprite naše rešitve, v zameno pa dobite predčasne volitve".

Virant je, kot je dejal v izjavi za medije, prepričan, da so vsi predlogi za spremembe v političnem sistemu neka reakcija na proteste, vendar ne ve, če prava. "Zlasti trgovanje oziroma celo izsiljevanje kaže na to, da SDS ni čisto dobro dojela sporočila nedeljskih volitev in demonstracij - torej da se v politiki ne trguje, ampak da ljudje pričakujejo od nas sodelovanje," je bil jasen Virant, sicer tudi predsednik DZ.

Na vprašanje, ali je sporočilo, da je koalicija odprta v obe smeri, pritisk na stranke, ki se včasih zdijo malo manj trden del koalicije, je odgovoril, da morda tudi. Vendar pravi, da se DL na to ne ozira in bo šla še naprej po svoji poti ter ne bo "niti za milimeter" odstopila od svojih principov. "Na nobeno izsiljevanje ne bomo pristali," je dejal Virant.

Na vprašanje, ali to "trgovanje" vnaša nemir v koalicijo, je odgovoril, da v DL ni nobenega nemira. Kot pravi, se držijo svoje smeri in se dobro počutijo. Tako "visokoleteče parole", kot je druga republika, pa Virantu, kot je dejal, ne pomenijo nič. "Druga republika - kaj pa je to? Mi imamo eno republiko in to moramo spraviti v red," je prepričan.

Veber: Janša preusmerja pozornost

Vodja poslanske skupine SD Janko Veber meni, da je nesprejemljivo in nedopustno, da se premier Janez Janša želi ukvarjati s političnim sistemom, namesto da bi se ukvarjal z gospodarstvom.

"Predlogi negativno presenečenje"

Veber je nad predlogi Janše negativno presenečen, saj je prepričan, da ljudje danes potrebujejo stabilen gospodarski razvoj, nova delovna mesta, vlaganje v znanost in raziskave, ohranjanje javnega šolstva in ustreznega otroškega varstva. "To je očitno postranski problem za predsednika vlade, kljub temu da je iz vseh statističnih podatkov zelo jasno razvidno, da bruto domači proizvod v Sloveniji drastično pada, da se zmanjšuje izvoz in da bomo zaradi tega imeli v prihodnosti zelo resne težave," je dejal Veber.

Nsi: Razširitev koalicije bi bila primerna rešitev

Aktualni dogodki znova dokazujejo, da v Sloveniji potrebujemo spremembe političnega sistema, in to v vseh treh vejah oblasti, pa je dejala predsednica NSi Ljudmila Novak. Razširitev koalicije bi bila po njenem mnenju primerna rešitev, zgolj predčasne volitve pa ne rešujejo problemov, pred njimi je treba izvesti nujne ukrepe, da ohranimo suverenost.

Kot je poudarila Novakova, je Slovenija v krizi, "ker imamo politične blokade, ko ne moremo sprejeti nujnih reformnih zakonov". Vlada si po njenih besedah sicer za to prizadeva, a so blokirani s strani opozicije ali pretečih referendumov.

O predlogih SDS bodo po besedah Novakove odločili v organih stranke, sicer pa so v NSi že podali nekaj svojih predlogov, nekateri so tudi enaki predlogom SDS.

Pozitivna Slovenija: "Predlogi skrivajo številne nevarnosti"

"Predlogi SDS morda na prvi pogled delujejo všečno, a skrivajo številne nevarnosti koncentracije moči in zniževanja demokratičnih standardov. Dve neizpoljneni želji Janeza Janše," pa se je na Janševe predloge odzvala Pozitivna Slovenija.

Menijo, da problem Slovenije ni slaba ustava, le spoštovati jo je potrebno in v javnem življenju delovati z več etike in odgovornosti. Po njihovem mnenju je problem Slovenije, da je že leta talec negativne politike, predvsem stranke SDS, ki v se v želji po prevladi poslužuje diskreditacij, kreiranja afer, zlorab zakonodaje in neetičnih ravnanj, ki mečejo slabo luč na vso politiko. "Krizo in gnev množic žal tisti, ki krojijo našo politiko že več kot 20 let, ne vidijo kot možnost samorefleksije, ampak kot možnost predrugačenje ustavne ureditve, ki bi jim omogočila še več moči. Te nekaterim, kljub jasnim in glasnim opozorilom, očitno nikoli ni dovolj."

So pa še zapisali, da bodo predloge SDS preučili na organih stranke in se do njih opredelili. Poudarili so še, "da v času krize, ko ljudje javno in glasno izražajo nezadovoljstvo, so prestrašeni in jih skrbijo slabe napovedi za prihodnost, potrebno sprejemati ukrepe, ki bodo zagotaljali delo, varovali človekove pravice, krepili pravno in socialno državo, ohranjali solidarnost - da otroci ne bodo lačni v vrtcih in šolah, da bodo upokojenci imeli primerne pokojnine in mladi dobro izobrazbo."