Po odločitvi kolegija predsednika Državnega zbora štirje nepovezani poslanci ne bodo člani delovnih teles državnega zbora. Takšno odločitev so podprli člani koalicijskih SDS, NSi in SMC, opozicijskih SNS in DeSUS. Opozicijske LMŠ, SD, Levica, SAB in skupina nepovezanih poslancev so zato že vložili zahtevo za novo sejo kolegija predsednika državnega zbora, ki bo v torek. 

Foto: Saša Despot volitve v evropski parlament 2019, Brane Golubovič "Včeraj se je prvič v zgodovini Slovenije zgodilo, da se je štirim poslancem, ki so združeni v poslansko skupino nepovezanih poslancev, odvzelo glasove oziroma pravico, da glasujejo na matičnih delovnih telesih državnega zbora in s tem odvzelo pravico, da sodelujejo tudi na način, da odločajo v zakonodajnem postopku," je na današnji novinarski konferenci dejal vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović. Spomnil je, da se na delovnih telesih DZ obravnavajo zakoni v drugem branju, kar predstavlja eno najpomembnejših faz, saj se določa, v kakšni obliki bo šel zakon v državni zbor. "Odvzeta jim je bila pravica, da glasujejo. Zakaj? Če ste brali danes državnega sekretarja v kabinetu vlade, zato, ker jih je treba kaznovati. Povedal je, da gre za še blago kazen to, da so jim odvzeli pravico glasovati."

Golubović se je ob dejstvu, da ima DZ zdaj le 86 poslancev, ki imajo pravico glasovati, vprašal, ali državni zbor zdaj še odraža tisto, kar so volivke in volivci povedali na volitvah. Opozicija želi, da se stvari v miru uredijo. 

"V ta državni zbor so ljudje izvolili 90 poslank in poslancev. Ta državni zbor ne more imeti prvorazrednih in drugorazrednih poslancev. Vsak poslanec mora imeti pravico glasovati, ne glede na to kateri poslanski skupini pripada."
Brane Golubović, LMŠ

Han: Konec neke normalne demokracije

Foto: Anže Petkovšek Matjaž Han "Mislim, da smo prišli do konca neke normalne demokracije. V tem državnem zboru je ta moment totalna zmešnjava in meni kot poslancu je nerodno do državljank in državljanov. Kar naenkrat imamo v državnem zboru deset poslanskih skupin, s čimer ni nič narobe, ker so dobile mandat ljudi na volitvah pred tremi leti. Imamo koalicijo in opozicijo, s čimer ni tudi nič narobe. Problem pa je, da imamo opozicijo, kjer si vsaka opozicija razlaga naloge vsaka drugače. Tukaj smo poslanci opozicijskih strank, imamo pa še dve opozicijski stranki, ki seveda to nista. Problem je, da imata samo status opozicijske stranke in ta status opoziciji, ki pa res želi delovati opozicijsko, onemogoča normalno delo v demokratični državi oziroma demokratičnem parlamentu," je situacijo v državnem zboru opisal vodja poslanske skupine SD Matjaž Han. 

"Zaradi opozicijskih strank, ki to niso – beri DeSUS in SNS – mi ne moremo opravljati nalog, ki so nam po poslovniku in po ustavi zagotovljene, da nadziramo oblast. KNOVS ne moremo nadzirati oblast opozicija, ker nima opozicija večine v nadzornem odboru, kot je KNOVS," je dejal Han. Prej omenjenima strankama zameri, da govorijo, da so konstruktivni. Poudaril je, da smo trenutno v situaciji, ko kar nekaj stvari ni normalnih, pri čemer je mislil na dejstvo, da ima opozicija predsednika državnega zbora in da "imamo opozicijo, ki absolutno še bolj podpira stranko SDS kot verjetno sama stranka SDS in to zaradi par funkcij, ki jih ima par poslancev". 

"Dokler bomo v tej državi odvisni od parih poslancev, potem ta država ne bo mogla iti v smer, ki si jo želim. Eno leto je še do volitev in če bo takole šlo … Bom rekel zdaj, kar rečejo v Novi Sloveniji, res Bog nam pomagaj. Res si želim predčasnih volitev. Naj ljudje povejo in nam vsem izstavijo račun."
Matjaž Han, SD

"Imamo prvorazredne in drugorazredne poslance"

Foto: Anže Petkovšek Matej T. Vatovec na sestanku predsednikov strank "Manjšinska koalicija s podporo Desus, SNS in očitno tudi poslancev manjšin se ne želi odreči nekaterim starim razmerjem, se pravi tistega časa, ko so imeli še večino v delovnih telesih. Seveda je to napad na temelje demokratičnosti, na poslovnik državnega zbora, ki zelo jasno določa, kakšna morajo biti razmerja v delovnih telesih. Včeraj je koalicija s pomočjo Desusa, SNS in poslancev manjšin dobesedno priznala, da imamo v tem državnem zboru prvorazredne in drugorazredne poslanke in poslance. Takšne, ki jih je potrebno kaznovati in se jim še dodatno maščevati zaradi izstopa iz koalicije oz. nekaterih koalicijskih poslanskih skupin," je včerajšnje glasovanje na kolegiju komentiral predstavnik Levice Matej T. Vatovec. 

"V Levici to jemljemo kot popolnoma nesprejemljiv precedens. Mislim, da bi morali vsaj toliko dostojnosti še ohraniti in ta razmerja urediti. Koalicija bi se morala soočiti s tem, da na tak ali drugačen način dobi podporo za svoje predloge. Ampak očitno si je SDS včeraj zelo jasno močno pokoril vse ostale partnerje, tako koalicijske kot izvenkoalicijske, in jih prepričal v to, da je očitno dandanes možno tudi poslancem odvzeti glasovalno pravico v delovnih telesih," je še dodal Vatovec. 

Koaliciji zdaj dajejo še eno možnost in čas do torka, da spet premislijo o tem koraku. Po besedah Vatovca koaliciji zdaj dajejo čas, da razmislijo, "ali bodo šli res tako daleč, da bodo onemogočili opozicijo v državnem zboru in s tem dejansko pokazali, da jim dobesedno ni nič več svetega in da so pripravljeni poteptati in povaljati vsa načela demokratičnosti in minimumov, ki jih določa že ustava". 

Ko je šlo za Janšo, je bilo v redu, zdaj ne

Foto: Boštjan Tacol Maša Kociper Vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper je izpostavila vprašanje, kaj lahko opozicija naredi v trenutku, ko "koalicija razkraja državo, temeljne vrednote, demokratične postulate, parlamentarno prakso in ne spoštuje ustave, zakona ali poslovnika". Spomnila je na "odstop" ministra Hojsa in na potaknjence v interventnih zakonih. "Kaj lahko stori opozicija, ko se prvič v 30-letni praksi našega parlamentarizma koalicija odloči, da štirim poslancem v novi poslanski skupini nepovezanih poslancev ne da možnosti za izvrševanje njihove ustavne pravice, za katero so dobili mandat na volitvah. Zakonodajno telo parlament je eden od najpomembnejših dejavnikov vsake demokracije in zakonodajna funkcija se izvršuje kolektivno in vsak glas – v našem primeru je to še posebej jasno – lahko šteje," je opozorila.

Kociper se je vprašala, ali bi bila odločitev koalicije enaka, če bi nepovezani poslanci izrekli svojo podporo koaliciji. Opozicija je po njenih besedah "bistveni del zakonodajne funkcije je opozicija, ki ima ključno vlogo pri zagotavljanju demokracije v vsaki moderni državi. O tem se je pri nas opredelilo že ustavno sodišče, ki je v primeru, ko je odločalo o Janezu Janši, povedalo, da je njegova funkcija poslanca, kot opozicijskega vodje, predstavnika opozicije tako pomembna, da jo lahko opravlja tudi v primeru, ko je pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, za katero je takrat veljal zakon, po katerem poslancu, ki je za tako kaznivo dejanje obsojen, mandat preneha. Mi pa imamo situacijo, ko poslanci niso obsojeni, ko njihov mandat ni ogrožen, pa jim je neka parlamentarna večina onemogočila njihovo delo".

"Prišli smo do trenutka, ki je za vsako demokracijo izjemno problematičen, vladajoča koalicija opoziciji onemogoča delo."
Maša Kociper, SAB

"Parlament je treba zaščititi pred poskusi totalitarnega prevzema"

Foto: Saša Despot Janja Sluga "Večkrat smo slišali pozive največje vladne stranke in te koalicije opoziciji k sodelovanju. Pozivi so se ves čas ponavljali, če bi ta želja bila iskrena, se to nasilno dejanje odvzema pasivne volilne pravice štirim poslancem, včeraj ne bi na tak način zgodilo. Upam, da postaja dokončno jasno, o čem smo govorili štirje nepovezani poslanci, ko smo zapuščali svoje stranke in to koalicijo. Da postaja jasno, kaj se je že v preteklosti dogajalo, pa se je zaradi nas ustavljalo, da postaja jasno, do česa bi lahko prišlo že prej, če ne bi ostala ovira v vodji poslanske skupine SMC, ki je zdaj prevzela popolnoma drugačno funkcijo. In da postaja tudi jasno, na kaj smo opozarjali nepovezani poslanci in cela opozicija, ko je prišlo do poskusa menjave  predsednika državnega zbora," je dejala vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Janja Sluga.

"Nadaljevanje tovrstnega razkroja demokracije v tej hiši postavlja pod vprašaj možnosti delovanja opozicije. Če kdo misli, da nas je na ta način kaznoval, in če kdo misli, da nas je na ta način utišal mu bomo pokazali, da smo lahko še bolj glasni."
Janja Sluga, nepovezani poslanci 

"Lahko se strinjam, da gre za neobičajno situacijo, da prihaja predsednik državnega zbora iz vrst opozicije, vendarle pa smo zdaj jasno videli, kakšna je alternativa na drugi strani. Parlament je vsekakor treba zaščititi pred poskusi razkroja demokracije v njem samem, pred poskusi totalitarnega prevzema. Še enkrat opozarjam, kot sem že včeraj na kolegiju, dosedanja parlamentarna praksa v 30 letih je vsaki skupini nepovezanih poslancev omogočila sodelovanje v zakonodajnem postopku tudi z delom v parlamentarnih delovnih telesih. Še več, v prejšnjem mandatu je ta parlament pod vodstvom predsednika iz vrst SMC v dveh dneh opravil vse postopke, da je omogočil enemu nepovezanemu poslancu delov v parlamentarnih odborih in pri tem ni bilo težav".

dezurni@zurnal24.si