"Med najpogostejše zlorabe pri trgovini z ljudmi spadata prisilna prostitucija in beračenje," razlaga Sandi Čurin, nacionalni koordinator za to področje. V Sloveniji je bilo lani s problematiko trgovine z ljudmi povezanih 27 kazenskih postopkov, ki jih je obravnavalo državno tožilstvo. Sodišča pa so izrekla osem obsodilnih sodb. "Prisilno prostitucijo in beračenje je težko dokazati, saj se marsikatera žrtev ne prepozna kot taka," meni Čurin. Po njegovih besedah storilci žrtev dostikrat sploh telesno ne prisiljujejo in ne nadzorujejo z omejevanjem gibanja, temveč za nadzor nad njimi uporabljajo prefinjene metode potiskanja v finančno odvisnost. Po oceni nevladnih organizacij je v Sloveniji sicer približno tri tisoč prostitutk. Večinoma gre za Ukrajinke, Slovakinje, Bolgarke, Romunke, državljanke Dominikanske republike in Brazilke. Pri tem Čurin poudarja, da prostitucija kot taka pri nas od leta 2003 ni kazniva, kaznivo je le okoriščanje na ta račun (zvodništvo) in prisiljevanje v prodajo lastnega telesa.

Novorojenčke za berače

"Nevladne organizacije opozarjajo na dogajanje v revnih državah Jugovzhodne Evrope, predvsem v Bolgariji, od koder se nosečnice odpravljajo rojevat otroke v Grčijo, tam pa novorojenčke prevzemajo organizirane kriminalne združbe z namenom, da jih bodo zlorabili za beračenje," pripoveduje sogovornik. Problematika beračenja romunskih otrok je v zadnjem obdobju zelo pereča v Londonu. V Sloveniji sta bili v zvezi s prisilnim beračenjem lani zaznani dve kaznivi dejanji. Večinoma je šlo za beračenje slovaških in romunskih državljanov, najpogosteje v Ljubljani in Mariboru. "Vsekakor gre pri statistiki za samo vrh ledene gore," je prepričan.

Nigerijski kriminal

"V Evropi se v zadnjih letih srečujemo s problematiko nigerijskih kriminalnih združb, kjer se poleg trgovine z ljudmi dogaja preprodaja drog in pranje denarja," izpostavlja Čurin. V Sloveniji še niso zaznali kriminalnega delovanja teh združb, se je pa povečala prisotnost Nigerijcev. "To samo po sebi seveda ni nič spornega, smo pa pozorni na to, ali bo šlo za podoben razvoj dogodkov kot v državah, ki imajo s temi novimi združbami že izkušnje," še meni.

Dve tretjini manj dovoljenj artistkam

Boljši nadzor. V Sloveniji je lani izdaja delovnih dovoljenj za poklic iz zabavnega in artističnega programa upadla s 691 na 271. Sandi Čurin to pripisuje poostrenim pogojem in nadzoru.