"Če je to, da skrbim, da DZ deluje v skladu z ustavo in zakonito, za opozicijo nevestno delo, potem to jemljem kot priznanje," je dejala Urška Klakočar Zupančič. 

V opozicijskih SDS in NSi so policiji in Okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani v sredo naznanili sum storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic in nevestnega dela v službi zoper predsednico DZ. Kot so pojasnili, je sodu izbilo dno dejstvo, da ne skliče izredne seje DZ, ki jo je zahtevalo 23 poslank in poslancev, in s tem onemogoča parlamentarno preiskavo, ki bi pod drobnogled vzela delovanje podjetij v slovenski energetiki.

Klakočar Zupančič je danes ponovila stališče, da je za sklic seje DZ, redne ali izredne, potrebna vsebina, ki jo je dopustno obravnavati. "To se pravi, nedopustnih vsebin se na sejah ne sme obravnavati in zahteva opozicije ni vsebovala te dopustnosti. Zahteva za odreditev parlamentarne preiskave je obremenjena z več nepravilnostmi, najhujša pa je, da se vsebina delno prekriva z že ustanovljeno parlamentarno preiskavo," je pojasnila.

Spomnila je tudi, da je tako prakso uvedel že predsednik DZ France Cukjati leta 2005, ko je zavrnil zahtevo takratne opozicije za sklic parlamentarne preiskave, ki bi se prekrivala z že prej ustanovljeno. Je pa "takratna opozicija premogla več politične modrosti in se je s koalicijo dogovorila za razširitev že obstoječe preiskovalne komisije", je dejala.

Rešitev za nastalo situacijo tako tudi tokrat vidi v tem, da opozicija bodisi popravi svojo zahtevo skladno z mnenjem zakonodajnopravne službe, vsaj v delu, kjer se ta prekriva z že obstoječo parlamentarno preiskavo, bodisi se opozicija usede s koalicijo in da se dogovorijo za razširitev že obstoječe parlamentarne preiskave.

"Seveda pa poslankam in poslancem ne sme biti vzeta pravica, da predlagajo ustanovitev parlamentarnih komisij, ampak to je treba gledati in tehtati v skladu z načelom pravne varnosti, ki je v naši državi eno temeljnih načel. Če se bomo spustili na nivo, da ne bomo več tega upoštevali in bomo dovoljevali ustanovitev vsakršnih parlamentarnih komisij, ne samo, da bomo ogrozili ustavna načela, človekove pravice in temeljne svoboščine, predvsem bomo posegli v pravno varnost vseh državljank in državljanov in nimamo več nobene zavore, da ustanovimo tri, štiri, pet, šest, deset, dvajset, trideset istih preiskovalnih komisij. Lahko gremo do absurda," je dodala Klakočar Zupančič.

"Podtikanja, da jaz s tem, ko ščitim temeljna ustavna načela in pravno državo, ščitim kogarkoli osebno, ostro zavračam," je bila jasna in to podkrepila tudi z dejstvom, da v zahtevi za novo parlamentarno preiskavo ni nobenih imen ne preiskovancev, ne prič, "zato seveda ne morem nikogar ščititi".

"Poslanke in poslanci lahko nadzorujejo, ampak vse v mejah svojih ustavnih pristojnosti, svojih zakonskih pooblastil, ne kar vsevprek. Če bomo prestopili te meje, potem bomo zelo težko našli pot nazaj," je ocenila predsednica DZ.

Glede očitkov, povezanih s sklepom o priznanju Palestine, je dejala, da je svoje ravnanje že takrat obširno obrazložila, o zadevi pa zdaj odloča ustavno sodišče. Glede očitkov o kršitvi poslovnika pri predlogu glede razrešitve člana nadzornega sveta SDH pa je dejala, da sploh ne ve, kje naj bi bil poslovnik kršen, "jaz sem tukaj samo glasovala kot poslanka".

Hkrati pa je ocenila, da so "vlagatelji te ovadbe zdrsnili na najnižji možni nivo politične kulture oziroma sploh ne moremo več govoriti o politični kulturi".

"To, da vlagajo kazenske ovadbe zoper svoje politične nasprotnike takrat, ko se počutijo že popolnoma nemočne, je sicer nekaj, kar redno počnejo, torej sploh ne moremo govoriti več o kulturi, kaj takega se v tujini ne dogaja, po mojem osebnem mnenju so pa s tem zdrsnili tudi v protipravno stanje," je dejala.

Poslanec SDS Rado Gladek je v izjavi za medije vztrajal pri očitkih, da predsednica DZ "evidentno krši tako ustavo kot poslovnik državnega zbora, ki bi za njo moral biti Sveto pismo". Ocenil je, da če bi bile "stvari čiste", v koaliciji zagotovo ne bi toliko energije vlagali v to, da "na vsak način zavrejo preiskavo".

Možnost, ki jo je omenila predsednica DZ, da se opozicija s koalicijo dogovori o razširitvi že obstoječe preiskave, po Gladkovih besedah za njih pride v poštev pod pogojem, da oni vodijo preiskovalno komisijo. "Krovni problem pri prvi preiskovalki je to, da je predsednik, v rokah katerega je praktično kompletno delo preiskovalke, član Gibanja Svoboda," je poudaril. Obenem je zavrnil tudi možnost popravkov zahteve za preiskovalno komisijo. "Ne pripravljamo popravkov, ker smo prepričani, da karkoli bomo popravili, bo vedno razlog za zavrnitev," je pojasnil.