Foto: Boštjan Tacol Manca Borko V obdobju radodarnega kreditiranja tik pred začetkom najhujše krize so banke na veliko ponujale in oglaševale (tudi) kredite v švicarskih frankih. Menjalni tečaj je bil ugoden, libor tudi, obroki za kreditojemalce pa nizki. Banke so kredite rade dale, o valutnem tveganju pa se ni nikjer govorilo toliko kot danes. Po nekaterih podatkih je tako v Sloveniji okoli petina vseh stanovanjskih kreditov v švicarjih. Mnogi posamezniki namreč v času debelih krav niso pomislili, da se lahko obrokec kredita v frankih kmalu spremeni v zajeten obrok, ki ga bo treba plačati tudi v času, ko bodo krave shujšale.

Zaščita. Pravijo, da če bi bil vedež, ne bi bil revež, kar pri denarju še kako velja. Večina posameznikov, ki se odpravi po opravkih v banko, nima poglobljenega ekonomskega znanja, ki bi mu prišlo prav pri odločanju. Zato so na drugi strani okenca svetovalci, ki so plačani za to, da svetujejo. Res je, da tudi oni ne morejo napovedati, kako se bo gibala valuta, vseeno pa lahko predstavijo vse vidike posameznega posla, čeprav ga morda ravno zaradi tega naposled ne bodo sklenili. Glede na količino slabih kreditov, zaradi katerih politiki ustanavljajo slabo banko, banke očitno ne delajo vedno tako, da je najboljše za kreditojemalca. Pri naslednjem opravku na banki se je zato morda dobro spomniti vsaj, da nam storitev pravzaprav prodajajo, in zastaviti kakšno tečno vprašanje več. S podpisom tveganje namreč prevzemate le nase.