Na ljubljansko okrožno sodišče je vložena tožba, v kateri nekdanja zaposlena tožita Žito za odškodnino zaradi kršitve intelektualne lastnine v višini 50 tisoč evrov. Svojemu nekdanjemu delodajalcu očitata, da si je prisvojil njun patent, s katerim na trgu že služita. Patent sta prijavila Evropskemu patentnemu uradu, ki je po njunih izjavah potrdil, da gre za inovacijo. Nekdanja zaposlena nista delala v razvoju Žita, ampak sta bila zaposlena na področju vzdrževanja.
"Tožbeni zahtevek je v celoti neutemeljen, med drugim tudi zato, ker gre za službeni izum; sistem se je razvijal v okviru projektne skupine znotraj naše družbe na pobudo tedanjega predsednika uprave družbe in je torej predstavljal del delovnopravnih obveznosti," poudarjajo v Žitu.
"Na slovenskih sodiščih so tovrstni primeri redki, v praksi pa jih je veliko – v zadnjem letu sem sam naletel na tri identične primere. Pogosto srečujem ljudi, ki delajo v nekem podjetju in mislijo, da je vse, česar se domislijo za izboljšanje delovnega procesa ali prodaje v podjetju, njihova last. Pa ni! Običajno pripada podjetju, ki jim je dejansko omogočilo, da razvijejo idejo, inovacijo in patent," komentira Jurij Žurej, nekdanji direktor urada za varstvo intelektualne lastnine in pravni poznavalec tega področja. "Obstajajo pa tudi negativne skrajnosti, na primer podjetja, ki mislijo, da so s plačo kupila tudi dušo zaposlenega," opozarja. Primer dobre prakse so po njegovih izkušnjah slovenske farmacevtske družbe, slabih pa je tudi precej, a ta podjetja imajo običajno neurejene tudi druge stvari, ne le področja inovacij oziroma intelektualne lastnine svojih zaposlenih. Konkretnih primerov zaradi nevarnosti tožb ne želi javno imenovati.
V Krki vrvi od dobrih idej
"Krka kot delodajalec izume zaposlenih, za katere vloži patentne prijave, prevzema in jih finančno nagradi. Prevzem izuma je predmet pogodbe med družbo in izumitelji. Inventivna dejavnost je pomemben del naše kulture že od ustanovitve, v zadnjem desetletju pa smo vzpostavili sistem množične inventivne dejavnosti, s katerim spodbujamo inovativnost. Množična inventivna dejavnost je postala sistem, v katerega se vključuje vse več zaposlenih iz različnih organizacijskih enot. V desetih letih smo krkaši prijavili več kot 3.800 koristnih predlogov in izboljšav. Lani se je število predlogov v primerjavi z letom prej povečalo za 26 odstotkov. Kar 461 zaposlenih je prijavilo 619 koristnih predlogov in izboljšav, nagrajenih pa jih je bilo 608; s svojimi idejami lahko spontano ali v okviru posebnih akcij sodeluje vsak zaposleni," razkrivajo v Krki.
V krizi manj patentov
Število nacionalnih patentnih prijav se je lani zmanjšalo za 19 odstotkov; na Uradu Republike Slovenije za intelektualno lastnino ocenjujejo, da gre za posledico slabih gospodarskih razmer v naši državi. "Dejstvo pa je tudi, da slovenski imetniki svoje patente premalo uspešno tržijo," še ugotavljajo. Lani so sicer prevladovale prijave patentov s področja elektrotehnike, kemije in strojegradnje.
Preberite še komentar novinarke Suzane Kos z naslovom Kdo nam je ukradel optimizem?