Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti  bo predlagalo spremembe zakonodaje s katerimi bi v večini primerov za prejemnike varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči ukinili zaznambe na nepremičninah, prav tako bi ukinili tudi vračilo.

Gre za zakonsko pobudo, ki je zapisana tudi v koalicijski pogodbi. Spremenil bi se tudi način, kako se pri pridobivanju socialne pomoči in varstvenega dodatka upošteva premoženje.

Do 120 tisoč evrov oziroma nov način upoštevanja premoženja

Kot je opozorila ministrica Anja Kopač Mrak, se pri nas zaradi navezanosti na kmetijo veliko ljudi odpove varstvenemu dodatku.

Posamezniki in družine, ki so lastniki nepremičnine v vrednosti do 120 tisoč evrov in v tej nepremičnini tudi bivajo, tako ob nespremenjenih drugih pogojih v zakonu “pridobijo denarno socialno pomoč in varstveni dodatek brez zaznambe, ukinjamo pa tudi vračilo teh pravic”, je pojasnila ministrica.

Zaznambe za nazaj bodo umaknjene

Ministrstvo za delo ob tem predlaga tudi, da bi se zaznambe za nazaj umaknile: "Ugotovili smo, da se nismo mogli odzvati dovolj hitro, ko so ljudje želeli razpolagati z nepremičnino, na primer zamenjati večjo za manjšo ali jo prodati," je pojasnila ministrica.

Dolgovi za nazaj ostajajo

Kar pa se tiče dolgov iz preteklosti, ti ostajajo - tudi zaradi tistih, ki so tak dolg že poravnali.

Kot je še navedla Kopač Mrakova, je med 10.000 prejemniki varstvenega dodatka 2500 zaznamb, med 55.000 prejemniki denarne socialne pomoči jih je 6600. Od tega je 1100 primerov takih, ko nekdo hkrati prejema obe omenjeni vrsti pomoči.

Foto: Žurnal24 (Foto: Shutterstock)

Predlog zakona bo šel po besedah Kopač Mrakove v prihodnjih dneh v javno obravnavo, verjame pa, da z iskanjem konsenza znotraj koalicije in tudi širše ne bo težav.

Kot je dejala,  je zelo malo takih prejemnikov varstvenega dodatka, ki imajo nepremičnino dražjo od 120.000 evrov, medtem pa ocene ministrstva kažejo, da se je okoli 13.000 ljudi varstvenemu dodatku odpovedalo zaradi zaznambe.

Starejše na rob preživetja

Da bo treba nekaj storiti že ves čas opozarjajo tudi na Inštitutu za socialno varstvo, kjer so v poročilu iz leta 2015 izpostavili problem revščine med starejšimi. Kot so zapisali, je  leta 2013 kar 40 odstotkov starejših od 65 let, ki živijo sami, tvegalo revščino.

Zaradi zakonodaje so se odrekli dodatku

Na inšitutu so izpostavili predvsem varstveni dodatek, ki ga je decembra 2011 prejemalo 46. 752 ljudi, decembra 2012 pa le še 10.217, kar je 78 odstotkov manj.

Z letom 2012 je namreč začela veljati nova socialna zakonodaja, s katero je varstveni dodatek postal pravica s področja socialnega varstva in ne več s področja pokojninskega sistema.

"Številni upravičenci so se pravici odrekli zaradi določb nove zakonodaje, po katerih prejemnikom varstvenega dodatka zneska ne bo treba vračati. Če pa bodo po smrti zapustili določeno premoženje in njihovi dediči ne bodo socialno ogroženi, bodo dediči premoženja morali prejemek vrniti oziroma se bo zapuščina za ta znesek omejila," so zapisali.

vanda.levstik@zurnal24.si